Šentjakob v Rožu V začetku julija 2017, torej natanko pred dvema letoma, je občinski svet v Šentjakobu v Rožu izglasoval kompromisno rešitev pri poimenovanju cest. V Šentpetru in na Tešinji cest niso poimenovali, kraja, ki sta po topografskem dogovoru iz leta 2011 označena z dvojezičnimi krajevnim tablami, sta tako tudi pri poštnem naslovu ohranila vidno slovensko ime. Enako naj bi po dogovoru iz julija 2017 veljajo za preostale vasi, ki imajo v šentjakobski občini dvojezične krajevne table. Glede obeh večjih krajev, Šentjakoba in Podgorij, pa je dvojezična lista Skupno/Gemeinsam Šentjakob (SGS) privolila v kompromis, da so ceste in ulice tam označene samo nemško.
Vodja SGS in član občinskega predstojništva Franc Baumgartner sedaj svari pred poskusi, da bi preostalih pet krajev v šentjakobski občin, ki imajo dvojezično oznako, Leše, Breznica, Reka, Hodnina in Rute, utegnilo dobiti zgolj nemška cestna poimenovanja in bi tako – vsaj pri poštnih naslovih – ostali brez vidne dvojezičnosti. »Naša napaka je bila, da pred dvema letoma nismo pisno določili vasi, ki bodo ostale brez poimenovanj cest. Sedaj vidimo, kako hitro se to zlorabi,« opozarja Baumgartner in dodaja, da niti do danes v Šentjakobu in v Podgorjah niso postavili opozorilnih tabel, ki bi vsaj z napisom »k hišam št. 1, 2 itd.« v obeh koroških deželnih jezikih usmerjale obiskovalce. Hkrati dodaja, da bi bilo sicer poimenovanje s starimi ledinskimi imeni najbolj smiselno, da pa za kaj takega sploh ne bi bilo mogoče dobiti večine – ker so imena slovenska. Enako velja tudi za poimenovanje po pomembnih osebnostih iz šentjakobske občine – tudi tu bi največ cest nosilo imena Slovencev.
O načrtovanem poimenovanju cest v petih dvojezično označenih vaseh v šentjakobski občini je v četrtek (po zaključku redakcije Novic) potekal pogovor različnih predstavnikov političnega življenja v občini z županom Heinrichom Kattnigom na čelu ob sodelovanjo domačega župnika Jurija Bucha.
