
Starejša generacija pri ZSO, eni od treh političnih krovnih organizacij koroških Slovencev, želi pri mladih zbuditi zanimanje za politično delo. Mladina pa se sprašuje, kateri od treh krovnih organizacij naj se pridruži in zakaj sploh, če pa so te tri organizacije bojda enotne v bistvenih vprašanjih, ki zadevajo koroške Slovenke in Slovence. Organizacijam tudi očitajo, da skoraj nimajo stika z mladino, poleg tega pa da premalo upoštevajo mlade, ki že delajo v njih.
ZSO sta zastopala 1. podpredsednica Augustine Gasser in podpredsednika Gustav Brumnik ter Valentin Sima. Mlade so na posvetu zastopali Daniel Stern, Dana Gregorič in Christian Eneas Sienčnik, impulziven referat je prispeval pravnik Franci Serajnik, razpravo pa je moderiral Dorian Krištof. Kot gosta sta se posveta udeležila predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev (NSKS) Valentin Inzko in Bernard Sadovnik, predsednik Skupnosti koroških Slovenk in Slovencev (SKS). Od Francija Serajnika smo marsikaj izvedeli o preteklih, neuspešnih poskusih iskanja skupnega zastopstva ter o radikalnosti zahtev mladine nekoč in danes. Augustine Gasser je mladim očitala, da niso pripravljeni prevzeti odgovornosti za politično narodnostno delo. »Mnogo klicev sem opravila, preden sem prišla do teh treh mladih, ki so mi potrdili udeležbo,« je dejala Gasser. »Osrednje organizacije so prevzele lobistične funkcije, zakaj naj bi mlada oseba z 19, 20 leti še šla v tako organizacijo, če skorajda nima vpliva na predsednika ali predsednico, ki konec koncev govori z vlado?« se sprašuje Daniel Stern. Valentin Inzko je poročal o različnih modelih »za koordinacijsko telo političnih krovnih organizacij«, ki sta jih od leta 1999 do danes v medsebojnih pogovorih imela na mizi NSKS in ZSO, te predloge zdaj po besedah Inzka »proučujejo strokovnjaki«.
Odgovora na najbrž ključno vprašanje, ali naše tri krovne politične organizacije sploh želijo, da bi v prihodnosti kdo lahko govoril, nastopal in sklepal dogovore v imenu celotne slovenske narodne skupnosti, nismo dobili. Zato pa smo prisotni izvedeli, da se naše tri krovne organizacije mesečno srečujejo in usklajujejo med seboj. Bržčas je tudi v zadnjem času opažena enotnost med njimi posledica te mesečne koordinacije. Viden sad enotnosti pa je po besedah predstavnikov krovnih organizacij skupna peticija o pomanjkljivem izvajanju manjšinskih pravic ter kršitvi načel pravne države v Avstriji. Peticijo so lani aprila predložili Odboru za peticije Evropskega parlamenta.
Iz rubrike Politika preberite tudi