Šentjanž Vrhunski diplomat in mednarodni strokovnjak za politiko Wolfgang Petritsch je avtor več knjig. Knjiga Epochenwechsel in tematski sklopi knjige, ki je izšla 2018, so bili v žarišču večera v kulturnem in komunikacijskem centru v Šentjanžu. »Knjigo sem napisal namesto memoarov, saj sem časovno dobo, ki jo knjiga zajema, sam doživljal kot študent in v poklicu,« je Petritsch povedal uvodoma. Po besedah avtorja se njegove razne službe in funkcije na nek način zrcalijo v knjigi, čeprav je le-ta »znanstveno« podkovana. 

»Redno se v knjigi najde moj osebni pogled na svetovno zgodovino.« Da je svetovna politika lahko v 20. stoletju imela velik vpliv tudi na »družino iz malega kraja«, je Petritsch skiciral na primeru lastne družine, saj sta se dedek Johann leta 1919 in  kasneje oče Josef s Hitlerjevo vojsko znašla na Balkanu. Nenazadnje pa še avtor leta 1999 kot visoki predstavnik. 

Moderator Ingo Hasewend, politični urednik Kleine Zeitung, je pogovor s Petritschem usmerjal v več tematskih sklopov,  ki se večinoma najdejo tudi v Petritschevi knjigi. Avtor je odgovarjal in podal svoj vidik na ta nov spremenjen svet, v katerem živimo.

Bodisi šepanje avstrijske zunanje politike, ali vzpon Trumpa in nazadovanje ZDA kot vodilna svetovna sila – navzoči so slišali jasno oceno vrhunskega diplomata, ki se je izčrpno loteval posameznih vprašanj.

O knjigi

V razumljivem jeziku Wolfgang Petritsch na 288 straneh razloži, zakaj star svetovni red ne obstaja več. Težiščno se loteva konfliktov, vojn in prelomov po koncu hladne vojne in zakaj pomen zahodnega liberalizma ter ZDA nazaduje. Pri tem ne pozabi na globalizacijo in velikokrat negativne posledice za demokracijo. Ameriški politolog Francis Fukuyama je v devetdesetih letih oblikoval pojem »konec zgodovine«, ki označuje zmago liberalizma ter razširitev demokracije in prostega tržnega gospodarstva po vsem svetu – ta zgodovina se je, kakor Petritsch v knjigi ugotavlja, na začetku 21. stoletja spet vrnila s poživitvijo starih etničnih in verskih konfliktov, svoje pa so doprinesli tudi 9/11 in posledični ukrepi ter vojne. 

V poglavju o širjenju populizma avtor politike kot Trumpa in Or-bana ocenjuje kot nasprotnike temeljnih človekovih pravic, ne da bi pozabil na populiste sredine in levega spektra. Kot »Chiname-

rica« označuje spremembo svetovnega reda  stran od enopolarnosti v smer bipolarnosti, kjer se ZDA in Kitajska vojaško in tehnološko gibljeta na isti ravni. Digitalni doba, cyber-vojne in digitalne revolucije zaokrožijo nov svet, o katerem govori knjiga. 

Napram avtoritarnim tendencam pa bi Evropa naj bila liberalna in demokratična alternativa – kontinent miru in sprave, ki si išče strokovne in interesne koalicije.