
Vprašanja smo poslali v nemščini in slovenščini. V slovenščini so odgovorili Zeleni in KPÖ. Odgovori v nemščini so na www.novice.at/eu2024nem
Raznolikost jezikov in kultur je ena od velikih prednosti Evropske unije (EU), zato je odločilnega pomena, da se pravice in potrebe avtohtonih narodnih skupnosti priznava in ščiti. EU je že sprožila nekatere ukrepe za podporo jezikovne in kulturne raznolikosti, izdala je na primer evropsko listino regionalnih ali manjšinskih jezikov. Kljub temu je tu seveda prostor za izboljšave. Važno je, da se koristi obstoječi institucionalni okvir EU in da se resurse učinkovito uporablja. Nova komisija bo odločala o namenu sredstev. Važno je, da ščitimo raznolikost v regijah.
Položaj avtohtonih narodnih skupnosti v Avstriji ocenjujemo na splošno kot pozitivnega. Avstrija se je obvezala, da bo ščitila in podpirala pravice teh skupnosti. Tudi za naprej sta potrebna jasno priznavanje in krepitev priznanih narodnih skupnosti. Še vedno pa so izzivi, posebno na področjih izobraževanja, prisotnosti v medijih ter uporabe manjšinskih jezikov v kontaktu z javnimi službami. V našem volilnem programu nam je posebno važno priznavanje in podpiranje kulturne raznolikosti v Evropi. Važno je priznavati pomen ustaljenih državnih in kulturnih lastnosti, ker so del evropske identitete. Za nas je važno, da raznolikosti v Evropi ne preprečujemo, temveč da jo podpiramo. Z usmerjenimi ukrepi podpore iz EU želimo samostojnost in raznolikost regij, kamor spadajo tudi avtohtone narodne skupnosti.
Načelno smo za Evropo brez mejnih kontrol v sami EU – čim bo obstajala robustna zaščita zunanjih meja v Evropi, tudi ne bo več potrebe po mejnem nadzoru znotraj EU. Podaljšanje nadzora na meji s Slovenijo je bil potreben ukrep za zagotovitev varnosti in reda ter za preprečitev nekontroliranega dotoka oseb, ki bi morebiti koga ogrožale. Dokler pa varnost v vsem obsegu ne bo zagotovljena, podpiramo nadzor na mejah držav znotraj šengenskega sporazuma. Na daljši rok pa želimo povratek v neoviran potniški promet brez kontrol znotraj šengenskega prostora, čim bo varnostni položaj to dovoljeval.
SPÖ, Avstrijska socialdemokratska stranka, se ne zavzema samo na regionalni in državni, temveč tudi na evropski ravni za pospeševanje kulturne in jezikovne raznolikosti ter za zaščito manjšinskih pravic – v EU živi navsezadnje okoli 50 milijonov ljudi, ki pripadajo eni od kulturnih ali jezikovnih manjšin. Potrebno je politično priznavanje na ravni EU, da bodo pravice manjšin zagotovljene po vsej Evropi. Evropska komisija je kot taka odgovorna, da na svojih različnih področjih odgovornosti razvije strategije in ukrepe za zaščito manjšinskh pravic.
Mi teh kontrol na mejah držav v šengenskem sporazumu ne podpiramo. Nadzor na mejah znotraj šengenskega sporazuma nas ne bo obvaroval na primer pred večjim iregularnim prilivom migrantov, te kontrole samo preprečujejo boljše sodelovanje in koordiniranje, ki je potrebno za reševanje izzivov na področju azila in migracije v EU.
Po mojem mnenju imajo prav na ravni EU veliko posluha in pozornosti za avtohtone narodne skupnosti, to predvsem po zaslugi iniciativ narodnih skupnosti samih ali pa po zaslugi akterjev v državi. Zato se mi zdi važno, da tradicij in jezikov teh kultur ne bomo pustili gniti v centralističnem talilnem loncu, kjer bodo hitreje izginili, temveč da prepustimo manjšinsko politiko nacionalnim državam. Tudi če je nekaj problemov – kot z nemško manjšino v Sloveniji – mislim, da je mogoče prav na tej ravni z bilateralnimi iniciativami ustvariti odgovorno oskrbo.
Zagovarjamo stališče, da je treba razpoloviti Evropsko komisijo in odklanjamo dodatne komisarje z dodatnimi odgovornostmi. Če že, potem bi dali prednost komisarju za remigracijo. Mnenja smo, da se mora podpora pravno priznanih manjšin odvijati na ravni nacionalne države.
Naš volilni program je namenjem vsem Avstrijcem, tudi avtohtonim narodnim skupnostim. V njem se zavzemamo za suvereno in močno Avstrijo v Evropi, ki zagotavlja mir, svobodo in blagostanje.
Dokler Evropa ne bo zmožna in pri volji učinkovito varovati svojih zunanjih meja in dokler ne bo vodila konsekventne politike vračanja imigrantov, ima in tudi mora imeti vsaka posamezna država pravico, da varuje svoje ozemlje pred ilegalnimi migranti. Do tedaj bomo podpirali nadzor na mejah.
Slogan EU se glasi: Združena v raznolikosti. Narodne skupnosti ter regionalni in manjšinski jeziki so del te evropske raznolikosti. Po našem mnenju mora EU to raznolikost v prihodnosti bolj aktivno zaščititi in spodbujati. Na ravni EU bi bilo treba več pozornosti nameniti manjšinam in v tej zvezi je treba jasno definirati pristojnosti EU na tem področju. Prav tako bi moralo sodišče EU razviti judikaturo, ki bolje ščiti narodne skupnosti ter njihove pripadnike oz. pripadnice. Komisar oz. komisarka za manjšine je zanimiv predlog za okrepitev zaščite narodnih skupnosti na ravni EU in bi lahko služil inovativnemu razvoju zaščite manjšin.
Čeprav je položaj šestih narodnih skupnosti v Avstriji zelo različen, potrebujejo vse manjšine učinkovitejšo zaščito in boljšo podporo. Konkretni ukrepi so potrebni tudi na evropski ravni za zaščito narodnih skupnosti. Zavzemamo se za jezikovne pravice manjšin, zagovarjamo učinkovitejšo zakonodajo za spodbujanje enakosti in raznolikosti ter podpiramo boj proti diskriminaciji. Poleg tega se zavzemamo za krepitev čezmejnih izobraževalnih programov v Evropi in za razširitev programa Erasmus+ na umetniške poklice. Z investicijami v umetnost in kulturo želimo spodbujati kulturno izmenjavo ter umetnikom in umetnicam omogočati sodelovanje po vsej Evropi.
Mejne kontrole znotraj šengenskega prostora ogrožajo enega najpomembnejših dosežkov v skupni Evropi: življenje in potovanje brez meja v skupnem evropskem življenjskem in gospodarskem prostoru. Kontrole notranjih meja ločujejo prijatelje in družine, na novo ustvarjajo meje integriranih regij in soseščin ter otežkočajo razvoj sodelovanja v regijah.
Avtohtone narodne skupnosti in manjšine v EU so si z raznolikimi kulturami, jeziki in različno zgodovino med seboj silno različne. Enotno ocenjevanje je zato težavno in ni ravno smiselno. Namesto tega naj bi bile prakse, ki so se obnesle v državah članicah z dobro delujočim varstvom in pospeševanjem manjšin, model za druge regije, kako naj bi mnjšinam posvetili več pozornosti.
Mi se pravzaprav zavzemamo za znižanje števila evropskih komisarjev in komisark. Zagovarjamo misel, da naj bi se eden od komisarjev in komisark zavzel za boljšo koordinacijo in sodelovanje za varstvo manjšin med državami članicami.
Avtohtone narodne skupnosti bistveno prispevajo k jezikovni in kulturni raznolikosti v Avstriji, kar je v naših očeh bistven in dragocen del naše družbe. Na žalost so skozi desetletja zanemarjali varstvo in pospeševanje teh narodnih skupnosti posebno na področjih izobraževanja in ohranjanja jezika in kulture. Zato smo v parlamentu tudi vložili zahteve za podporo pravic teh narodnih skupnosti.
Dokler je varstvo in pospeševanje teh skupnosti v prvi vrsti v odgovornosti nacionalnih držav, se naš volilni program osredotoča predvsem na zagotovitev osnovnih pravic. Če se teh ne izvaja, naj bi sledile sankcije in konsekvence. EU naj s tem prispeva okvir, ki zagotavlja pravice manjšin.
Zavzemamo se za krepitev Frontexa, da bi organizirali varstvo meja po evropskih in človeku dostojnih standardih. Zato je treba nehati z nadziranjem meja znotraj šengenskega prostora, ker to omejuje osnovne svoboščine EU in je poleg tega drago. Kajti: odprava kontrole na notranjih mejah je eden od večjih dosežkov EU, ki se ga ne sme uničiti iz populističnih in zastraševalnih vzrokov.
Ja, potreben in koristen bi bil vsaj en komisar, kajti z vsako razširitvijo EU se razširi tudi spekter vprašanj, problemov in konfliktov v manjšinskih vprašanjih ali, bolje rečeno, v vprašanjih enakopravnega sožitja narodnih, etnično-kulturnih in jezikovnih skupin. Ta problematika se pogosto precej razlikuje od države do države, ki imajo vsaka svojo lastno zgodovino, zaznamujejo pa jih tudi različne socialne in politične razmere. To ne zadeva samo avtohtonih manjšin, temveč vedno bolj tudi nove, ki se tvorijo zaradi globalnih migracijskih gibanj. Ti problemi se lahko rešijo in morajo biti rešeni predvsem znotraj držav samih, pri čemer jih EU lahko podpre s svojim kulturnim budžetom in s kreativnim potencialom. EU naredi prav na tem področju premalo in zamuja, zato želimo, da se to spremeni. Prispeva lahko tudi na pravni in politični ravni, da se spoštuje socialne in jezikovne pravice. Silno prekaren je mdr. v več evropskih državah položaj Sintijev in Romov, pa tudi drugih. Nenehne prestopke proti enakopravnosti bi bilo treba tudi kaznovati.
Položaj avtohtonih narodnih skupnosti v Avstriji se je na ravni njihove vidljivosti, predvsem v medijih, nekoliko izboljšal. Če govorimo na primer o največji skupini, torej o koroškoslovenskih prebivalcih, pa moramo obenem ugotoviti, da jezikovna kompetenca rapidno upada. Vzrok je spet v jezikovni politiki, predvsem v dejstvu, da je javna dvojezičnost vidna le v zelo redkih primerih in da je šolski sistem na dvojezičnem ozemlju na tem področju odpovedal. Menimo, da bi se moralo otroke na dvojezičnem ozemlju poučevati dvojezično, in sicer brez obvezne prijave. To je osnovno vprašanje za uspešen razvoj ne le manjšine, temveč tudi enakopravnega sožitja v družbi. Kajti na licu mesta, v okrajih in po občinah, se je v minulih letih le malo spremenilo. KPÖ razvija svojo EU-politiko v okviru stranke Evropske levice, ki je v svojem programu zakoličila osnovne zahteve manjšin. Njen predsednik Walter Baier ter Waltraud Fritz, ena naših kandidatk za volitve v EU, sta se v začetku tega leta srečala s predsednico skupine EFA, ki je stranka nacionalnih, regionalnih in avtonomnih strank znotraj EU, da bi prediskutirali vprašanja nacionalnih manjšin in narodnosti brez matične države. Soglašali so v večini točk. Domenili so se za pospešeno sodelovanje stranke Evropske levice ter EFA in Waltraud Fritz je v marcu kot gostja prisostvovala kongresu Evropske svobodne alianse (EFA). Na medregionalni ravni sodelujemo v Interregionalnem forumu Alpe-Jadran stranke Evropske levice s slovensko stranko LEVICA, z italijansko Stranko komunistične prenove ter z drugimi predvsem pri antifašističnih projektih; to pa postaja ob rastočem desnem trendu vedno bolj pomembno.
Čisto jasno: ne. Kapital kroži brez meja. Isto naj velja za ljudi.
Iz rubrike Politika preberite tudi