
Prireditveni niz dežele ima dvojezični naslov »Erinnerungsjahr 2025« – »Leto spominjanja«. Dvojezična je tudi spletna stran erinnerungsjahr2025.at, ki ponuja vpogled v načrtovane projekte in aktivnosti. Koordinator aktivnosti v okviru Leta spominjanja je Kärntner Bildungswerk, kontaktna oseba je kulturologinja Gerti Malle. Številne ponudbe so od 5. maja do 26. oktobra, ko se zaključi Leto spominjanja, na voljo šolskim razredom ter ustanovam za izvenšolsko izobraževalno in socialno delo. Uradna otvoritev Leta spominjanja bo 8. maja v Koroškem muzeju. Na ta dan bo v muzeju odprtje razstave »HINSCHAUN! POGLEJMO. Koroška in nacionalsocializem«.
15 interdisciplinarnih projektov je pod vodstvom Nadje Danglmaier izbral 10-članski znanstveni sosvet, ki deluje v okviru Kulturnega gremija dežele. Vsi projekti so dvojezično predstavljeni v 46., tematski številki revije Die Brücke, ki je izšla letos februarja. Med izvajalci izbranih projektov so med drugimi tudi društvo Peršman, društvo Rožek se spominja, društvo Spunij se iz Šentjakoba, Teater Rampa, SPD Zarja in A-Zone, Svoboda Borovlje, SPD Rož in Zveza koroških partizanov. Skupna finančna podpora dežele izbranim projektov Leta spominjanja znaša 60 tisoč evrov. Kot pravi Nadja Danglmaier, je »vsak projekt dobil med 3000 in 6000 evrov podpore«.
Kot je dejal deželni glavar Peter Kaiser, se v letošnjem letu »spominjamo 80-letnice konca druge svetovne vojne, 70-letnice podpisa Avstrijske državne pogodbe, a tudi 30-letnice pristopa Avstrije k Evropski uniji«. Kljub omembi 70-letnice Avstrijske državne pogodbe (ADP) s strani deželnega glavarja so prisotni na moje vprašanje, ali bo dežela Koroška kako prireditev posvetila tudi 70-letnici ADP, odgovorili z »ne«. Pedagoginja Nadja Danglmaier je med drugim dejala, da fokus projektov ni na zločinih NS režima, temveč »na javnem spominjanju od leta 1945 do danes – kdo se je kako spominjal, na kaj se je nanašal spomin in kako se je ta spomin ohranjal«. Na moje vprašanje, ali to pomeni, da se bo kateri od projektov dotaknil tudi vloge Koroškega deželnega arhiva kot dolgoletnega nosilca uradnega spomina dežele, je bil odgovor prav tako odklonilen.
Iz rubrike Politika preberite tudi