Einspieler: »Nihče naj ne bo obsojen na mraz ali energetsko revščino.«

Marjeta Einspieler: Sedanja epidemija je prisilila vlado, da z ogromnimi javnimi sredstvi zagotovi delovanje gospodarskega sistema. Firmam povrača izgube v prometu in jih subvencionira z denarjem za skrajšan delovni čas. Po epidemiji bomo soočeni z ostro družbeno bitko okoli vprašanja, kdo naj povrne vse te milijarde. Ni dvoma, da bodo poskušali prevaliti te zgodovinsko visoke stroške navzdol, se pravi, da bodo sklepali razne varčevalne pakete, omejevali sredstva za socialo, za zdravje, za izobrazbo, za kulturno delo – to se je dogajalo že pred epidemijo, in vse izkušnje kažejo, da se bo prerazporejanje družbenega dohodka od spodaj navzgor po epidemiji poostrilo. Saj si že danes, sredi epidemije, prisvajajo velika podjetja velika sredstva iz kriznega svežnja. Na drugi strani velikemu številu zaposlenih zmanjšujejo tako in tako že nizke plače. Čedalje več je tudi tistih, ki sploh izgubljajo delovno mesto in eksistenčno osnovo. Kakor rečeno, bojim se, da bo vse to po epidemiji še huje. Zato menimo kandidatke in kandidati KPÖplus, da so tudi na občinski ravni že danes potrebni ukrepi proti osiromašenju, proti revščini otrok, proti eksistenčnim problemom samohranilk, kulturnih delavcev, samostojnih podjetnikov, torej v interesu širokih slojev prebivalstva. V tej zvezi predlagamo vrsto ukrepov: od zahteve, da se radikalno poveča število komunalnih stanovanj, preko zahteve za brezplačno uporabo javnega prevoza, tja do brezpogojnega dohodka za umetnice in umetnike oz. kulturne delavce in delavke. Vabim vse, ki se poslužujejo spleta, da pogledajo na stran www.kaernten.kpoe.at, saj mi na tem mestu ni mogoče vsega naštevati. Hočem pa opozoriti na eno od težišč v našem volilnem boju, in sicer na zahtevo po brezplačni osnovni oskrbi z energijo za vsa celovška gospodinjstva. Konkretno: Koroška deželna vlada in celovški občinski svet naj poskrbita, da bo vsakemu gospodinjstvu brezplačno na razpolago letno 2.900 kWh, od druge osebe v gospodinjstvu naprej plus 10 % za vsako dodatno osebo. Tistemu gospodinjstvu, ki porabi znatno več, kot je predvideno v osnovni oskrbi – govorimo o luksuzni porabi – se naj zaračuna vzporedno oblikovana cena, tisti, ki porabijo manj, pa prejmejo dobropis v letu navrh. Tak ukrep je socialne in ekološke narave obenem. Sedanja ureditev je obratna: čim več porabiš, tem ceneje imaš električno energijo. Financira se naj ta ukrep med drugim tudi iz ustreznega obdavčenja dobičkov energetskih koncernov, iz grosističnih nakupov občine, iz prenamembe občinskega prispevka deželi. Torej: Nihče naj ne bo obsojen na mraz ali energetsko revščino, ne med epidemijo in ne potem.

Kar se naše »ponudbe« slovenskim volilkam in volilcem tiče, je namenjena tudi vsem drugim v Celovcu; med drugim hočemo, da tudi na enojezičnih celovških šolah uvedejo slovenščino kot prosti predmet, da upoštevajo slovenščino tudi v uradnih oglasih, da opremijo urade z ustreznimi slovenskimi obrazci in dvo- ter večjezičnim osebjem, da kvalificirajo izobrazbo dvojezičnih učiteljev in učiteljic, da odstranijo imena ulic, ki so poimenovane po nacistih Steinacherjeve sorte, da poimenujejo ustrezno število ulic po antifašističnih borcih, da se odrečejo desetooktobrskim proslavam, da se kot občina zavzamejo za praznik 8. maja. Osebno se mi zdi potrebno, da se vsi, ki se zavzemamo za prezenco slovenščine in večjezičnosti v glavnem mestu, domenimo za način, kako sestaviti katalog ukrepov, ki jih naj realizira občina. Dejstvo, da se je celovška županja izkazala z omalovaževanjem slovenščine, da je uradna jubilejna publikacija ob 500. obletnici mesta nacistično dobo enostavno preskočila itd., priča o tem, da je treba marsikaj spremeniti. Za to se hočemo prizadevati tudi v celovškem občinskem svetu. In upam, da nas bodo v lepem številu podprli tudi volilci in volilke iz celovške slovenske srenje.­

To so Horst Pilhofer, strokovnjak za varnost na delovnem mestu, Bea Samwald, socialna delavka, Cristina Tamas, računalniška znanstvenica, Michaela Gindl, projektna delavka, Nevzat Sagis, samostojen gastronom, Štefica Gazibara, študentka, Patrick Wriessnig, učitelj, Sylvie Wurzer, komercialistka, Alexander Kogler, komercialist in jaz, Marjeta Einspieler, kovinarka.