Osrednja evropska skupina stranke Evropska svobodna aliansa EFA (European Free Alliance) je minuli konec tedna na povabilo Enotne liste zasedala v Celovcu. Sprejela je resoluciji o vojni v Ukrajini in koroškem manjšinskem šolstvu.
EFA (European Free Alliance) je pred kratkim dobila status evropske stranke in združuje 49 avtonom-nih, regionalnih in manjšinskih strank v državah, ki so članice EU. Med članicami EFA so Bayern-partei, Südschleswiger Wählerverband-SSW (stranka Dancev in Frizijcev v nemški zvezni deželi Schleswig Holstein), Aliansa lužiških Srbov v zveznih deželah Saška in Brandenburg, Südtiroler Freiheit, Oljka – stranka slovenske Istre, Slovenska skupnost (Ssk) iz Furlanije-Julijske krajine, Lista per Fiume-Lista za Rijeku in Liga socijaldemokrata Vojvodina. Leta 2006 je bila v EFA sprejeta kot edina polnopravna članica iz Avstrije deželna EL pod tedanjim vodstvom predsednika Vladimirja Smrtnika in generalnega tajnika Karla Hrena.
Šest evropskih poslancev
Pred izstopom Velike Britanije iz Evropske unije je EFA bila zastopana v evropskem parlamentu z desetimi poslanci, po izstopu pa jo zastopa šest poslancev. Programski cilji Evropske svobodne alianse so mdr. zavzemanje za človekove in mednarodne pravice, odprava nuklearne energije ter zavzemanje za jezikovno in kulturno raznolikost v Evropski uniji. Prav tako se EFA zavzema za »temeljito spremembo politike EU, v kateri prevladujejo preveč gospodarski koncepti in ki se preveč nagiba k liberalistični in centralistični politiki«. Zagovarja nenasilno uresničevanje političnih ciljev, hkrati pa odločno odklanja rasizem, antisemitizem, sovraštvo do tujcev in do islama. Cilj EFA je, da bi migranti dobili v Evropski uniji volilno pravico ter boljše pogoje za integracijo.
Zaščititi manjšinske pravice
Minuli konec tedna je v Celovcu na povabilo deželne EL zasedala osred-nja evropska skupina EFA. V ospredju razprav je bila vojna v Ukrajini. Osrednja evropska skupina EFA poziva Rusijo, da se nemudoma umakne iz Ukrajine, Evropsko unijo pa, da zaščiti pravice manjšin (mdr. ruske, op.) v Ukrajini in da dosledno izvaja sankcije proti Rusiji.
Resolucija, namenjena Kaiserju
Še posebej je predsednik deželne EL Gabriel Hribar vesel, da je na zasedanju bila sprejeta tudi resolucija na temo manjšinsko šolstvo na Koroškem, naslovljena na deželnega glavarja ter šolskega referenta Petra Kaiserja. Hribar: »EL je novembra 2017 v dialoškem forumu dežele Koroške vložila zahtevo po definiciji in zagotovitvi dvojezičnih pedagoških modelov. Danes po številnih delovnih srečanjih in ponovni urgenci v dialoškem forumu septembra 2020 ni znan noben zakonski predlog.«
Konkretno kritizirajo, da bi moral biti dvojezični pouk v skoraj enakem obsegu, kot to predvideva zakon. Dejansko naj bi praksa v zadnjem letu pokazala, da je »razmerje 6:1 v škodo učenja slovenščine«. Poleg tega v poklicnih šolah ni pouka v slovenščini, glede srednjih šol pa ugotavljajo: »Od okoli 550 šolarjev, ki letno zaključijo dvojezično osnovno šolo, jih le 90 nadaljuje šolsko pot na Slovenski gimnaziji. Okoli 120 šolarjev nadaljuje dvojezično izobraževanje v srednjih šolah, kjer se redko najde kak dvojezično usposobljen učitelj.«
