Dvojezičnega sodstva zaenkrat ni več

»Prepričani smo, da bomo v naslednjih tednih in mesecih dosegli dogovor. Na Koroš­kem smo opravili predhodne pogovore. Pogovarjali smo se s predstavniki narodne skupnosti. Kompromis, ki smo ga zdaj dosegli, smo oblikovali skupaj,« je povedala ministrica Sporrer konec aprila za slovenski spored ORF.

Kompromisa ni, pravi predsednik Društva slovenskih pravnikov Rudi Vouk. Vouk je na sestankih v zadevi dvojezičnega sodstva zastopal Narodni svet koroških Slovencev in poudarja, da glede kompetenčnih centrov ni videl konkretnih pis­nih osnutkov. »Nič ni dorečenega, nič ni napisanega.« 

Zadnji pogovor je potekal z bivšnim deželnim glavarjem konec marca, pravi predsednik SKS Bernard Sadovnik: »Konkretno izoblikovanega predloga ni. Važno mi je, da vsi rečemo ja ali pa vsi rečemo ne. Trenutno stanje je protizakonito in proti členu 7. Ministrstvo naj pride s konkretnim predlogom, o katerem lahko razpravljamo. Znotraj narodne skupnosti smo si po moje zelo enotni.« Trenutno stanje dvojezičnega sodstva kritizira tudi NSKS v tiskovni izjavi in piše, da državna pogodba na področju sodstva obstaja le še na papirju. »Dejstvo, da leta 2026 ni več na voljo niti enega sodnika, ki bi lahko postopke vodil neposredno v slovenščini, mora biti opozorilo,« je povedala Olga Voglauer.

Zveza slovenskih organizacij v tiskovni izjavi kritizira, da ministrica v izjavi »ne omenja nobene ureditve za sodni okraj Beljak in ne za sodni okraj Šmohor, temveč samo za Celovec in za Velikovec, tako da bi ostal velik del dvojezičnega ozemlja izven rešitve.« Zveza slovenskih organizacij zahteva, da ministrica Sporer vključi v pogajalsko skupino tudi njene zastopnike. Upamo, da se bo to takoj zgodilo in da se ne bodo ponavljale napake iz preteklosti, ko so postavili koroške Slovence pred vnaprej dogovorjene 'kompromise'.« Pisnega predloga tudi pri ZSO niso videli, ugotavlja podpredsednik Gustav Brumnik. 

Tudi Vouka moti, da se o kompetenčnem centru za Beljak ne govori več. V skrajnem primeru si Vouk lahko predstavlja, da se določi ena izbirna pristojnost za vse, ki so izven v obstoječih okolišev, da če hočejo imeti postopek v slovenščini, da lahko zahtevajo, da se postopek delegira v Celovec.

Drugi problem, ki ga vidi Rudi Vouk, je, da bi po predstavi političnih strank npr. kompetenčni center v Celovcu lahko koristile samo osebe iz uradno priznanih dvojezičnih občin. »Tu sem navzkriž s pravom Evropske unije. Ljubljančani bi smeli uporabljati slovenščino, Narodni svet, SKS ali ZSO, ki imajo svoj sedež v Celovcu, pa ne bi smeli.« Uradno priznani občini Šentjakob in Rožek, ki sta zdaj pod okrajnim sodiščem Beljak, naj bi se priključili sodišču v Celovcu. Ministrstvo tozadevno piše, da načrt predvideva prestrukturiranje sodnih okolišev, da bi se bolje prilagodili trenutnim razmeram v Koroški.

Vprašali smo ministrstvo, kdo je privolil v kompromis in opozorili na nesoglasja. V izjavi ministrstvo potrjuje, da trenutno potekajo pogovori. Cilj pa je, da bi dogovor lahko predstavili še pred poletjem. Na vprašanja, kako bodo ti centri personalno sestavljeni, kdaj bodo začeli delovati in zakaj se o Beljaku ne govori več, nismo dobili odgovora. Vsekakor pa kaže, da ne bodo zaprli okrajnih sodišč v Pliberku, Borovljah in v Železni Kapli. Ta bodo, kot piše ministrstvo, ohranili v obliki uradnih in sodnih dni. 

Za nasledstvo zadnjega dvojezičnega sodnika Franza Boschitza se ni javil nihče, ne dvojezičen in ne enojezičen kandidat ali kandidatka. Zato je bila okrajnim sodiščem v Pliberku in Železni Kapli dodeljena sodnica Nicole Kornprath. Slovenske obravnave bo opravljala s tolmačem.