Dunaj: Slovenci skoraj nevidni na volitvah

Redki so sledovi slovenske narodne skupnosti na kandidatnih listah dunajskih lokalnih volitev. Najbolj vidna je gotovo odvetnica Manuela-Anna Sumah-Vospernik, s koroškim Slovencem poročena kandidatka NEOS. Sumah-Vospernik je druga na listi 18. dunajskega okraja Währing. Materi treh hčera ne gre samo za izvolitev v okrajno predstojništvo, temveč tudi za mesto v zveznem svetu, kjer sedi od junija 2024; tam sedi kot edina predstavnica NEOS v 60-članskem zveznem svetu. Pravi, da dobro kaže in da bo stranka na Dunaju spet osvojila mesto v zveznem svetu. Seveda jo morajo potem še potrditi na internih strankinih volitvah. Pri NEOS je aktivna od leta 2014. Pravi, da je bila sopogajalka pri vladnih pogajanjih zdajšnje avstrijske vlade mdr. pri zadevah narodnih skupnosti. Odvetnica ima lastno odvetniško pisarno. Družinska jezika sta slovenščina in nemščina.

Na 29. mestu stranke SPÖ v 12. dunajskem okraju Meidling kandidira Gabriel Stern (37). Sin gradiščanske Hrvatice in koroškega Slovenca si želi, da bi Dunaj ostal odprto mesto za vse kulture in za vse državljane in nedržavljane. Podpira željo po izobraževalni ponudbi v jezikih narodnih skupnosti na Dunaju.

Kandidatka Zelenih v osmem dunajskem okraju Josefstadt Claire Jones (48) je poročena s koroškim Slovencem in je deveta na okrajni listi stranke. Pravi, da s sinovoma govori angleško, oče slovensko, nemško pa se itak naučijo. Pravi, da sta otroka obiskovala vrtec z angleškim poudarkom. Če bi že prej obstajal slovenski vrtec ali bila šola na Dunaju, bi družina rada koristila to ponudbo.

Slovenski inštitut na Dunaju (SIDunaj), Center avstrijskih narodnih skupnosti (CAN) in predsednik sosveta za slovensko narodno skupnost Bernard Sadovnik postavljajo manjšinsko šolo na Dunaju in izobraževalno ponudbo v urbanih centrih od jasli do mature na prvo mesto.

Predsednik Slovenskega inštituta Herbert Seher za slovenska društva želi tudi finančno podporo s strani dunajskih javnih ustanov ter prostore za večje kulturne in jezikovne ponudbe in šport.

Predsednik slovenskega sosveta Bernard Sadovnik pravi, da bo treba dodatno ustanoviti tudi slovensko šolsko društvo na Dunaju. Cilj je, da se želje narodnih skupnosti tudi zapišejo v vladni program nove mestne vlade, poudarja Sadovnik in dodaja, da je že 28. aprila na sporedu srečanje z zveznim ministrom za izobraževanje Christophom Wiederkehrjem.

Tudi predsednik Centra avstrijskih narodnih skupnosti Marian Wakounig poudarja, da ima center na zvezni ravni stalne kontake do predstavnikov strank, ti pa vplivajo na dunajsko politiko.

Dunajski občinski svet je največji v Avstriji in ima 100 članov. Funkcijska doba traja pet let. Volilno pravico ima pri letošnjih volitvah 1.109.936 oseb. Še več volilcev – kar 1.374.712 oseb – pa lahko odda svoj glas na volitvah okrajnih predstojništev v enem od 23 okrajev, saj imajo na ravni okrajev volilno pravico tudi državljani EU, ki niso avstrijski državljani. V vsakem od 23 dunajskih okrajev se v okrajna predstavništva izvoli med 40 in 60 mandatarjev. Okrajna predstavništva so med drugim pristojna za vzdrževanje obveznih šol, prometnih površin ali parkov, sodelujejo pa tudi pri odločitvah o urbanističnem načrtovanju, prometni ureditvi ali gradnjah.