Vsem devet strankam, ki v celi Avstriji kandidirajo za državnozborske volitve, 29. septembra, smo poslali pet vprašanj. Odgovore smo prejeli od šestih strank (SPÖ, FPÖ, Zeleni, NEOS, KPÖ, Lista Madeleine Petrovic). Na kratko je odgovorila stranka KEINE. Z ljudsko stranko smo bili večkrat v kontaktu, vsekakor stranki ni uspelo pravočasno odgovoriti, Bierpartei je odpisala, da jim ni možno odgovoriti na vsa vprašanja, ki stranko dosežejo.
Vprašanja smo poslali v nemščini in slovenščini.
V slovenščini so odgovorili Zeleni in KPÖ. Na straneh 4 in 5 so SPÖ, FPÖ, Zeleni in NEOS na strani 6 pa najdete kratek odgovor liste KEINE ter obširne odgovore KPÖ in liste Madeleine Petrovic.
Vprašanja strankam
1. Od leta 2019 je državna finančna podpora za stranke prilagojena inflaciji. Že večkrat so zastopniki narodnih skupnosti zahtevali vsakoletno prilagoditev na inflacijo tudi za podpore narodnim skupnostim. Društva narodnih skupnosti se spopadajo z zvišanimi stroški na vseh ravneh: v kulturi, pri sodelavcih, obratnih stroških kulturnih domov itd. Naj bi po vašem mnenju vsako leto valorizirali finančno podporo za narodne skupnosti, tako kot valorizirajo podporo za stranke?
2. Vse tri zastopniške organizacije slovenske narodne skupnosti opozarjajo Dunaj na deficite pri uresničevanju Državne pogodbe na neurejenih področjih, kot so elementarna pedagogika, pedagogika za preživljanje prostega časa ter na področju poklicnih šol. Zastopniki so mnenja, da je zaradi migracije pripadnikov narodnih skupnosti treba zagotoviti možnost učenja jezika teh skupnosti tudi v večjih naselitvenih centrih (npr. na Dunaju), izven tradicionalnih naselitvenih področij. Kaj meni o tem vaša stranka?
3. Reforma dvojezičnega sodstva na Koroškem, načrtovana v vladnem programu 2020–2024, naj bi omogočila vsem koroškim Slovenkam in Slovencem, da pred sodiščem govorijo slovensko. Vlada te reforme ni izvedla. Kakšno je stališče vaše stranke do te reforme?
4. Skoraj polovica vseh otrok v ljudskih šolah na južnem Koroškem je prijavljena k slovenščini. Naj bi načelo prijavljanja k slovenskemu pouku na veljavnem področju manjšinskega šolstva nadomestili z načelom odjave (kot npr. na Gradiščanskem)?
5. Pred kratkim so Avstrijske zvezne železnice (ÖBB) opremile železniške postaje v dvojezičnih krajih z dvojezičnimi tablami, npr. v Pliberku. Ali vaša stranka dela reklamo po dvojezičnih občinah na letakih ali plakatih z nemškimi in slovenskimi imeni? Ako ne, zakaj ne?
Odgovori v nemščini so na: novice.at/parl2024nem
Socialdemokrati (SPÖ)
Andreas Babler je glavni kandidat SPÖ.
1. Podražitev je prizadela tudi narodno skupnost in njena društva. Zato je treba preveriti model indeksiranja oz. valoriziranja podpor za narodno skupnost, da bi omogočili zakonske cilje te podpore ter veliko število najrazličnejših interkulturnih projektov.
2. Mnogi koroški Slovenci in Slovenke, med njimi je zelo veliko mladih, živijo izven avtohtonega naselitvenega ozemlja – predvsem v Gradcu ali na Dunaju. Bilo bi smiselno in tudi zaželjeno, da bi tudi njihovi otroci imeli možnost naučiti se v okviru izobraževalnega sistema svojega maternega jezika.
3. Obžalovanja vredno je, da v zelenem ministrstvu za pravosodje ni prišlo do obljubljene reforme. Zvezna vlada ima nalogo, da upošteva interese prebivalstva v dvojezičnih regijah, zato je sprememba v dvojezičnem sodstvu mogoča samo v sodelovanju z narodno skupnostjo in njenimi zastopniki. Treba je imeti pred očmi, da je treba tudi v prihodnosti zagotoviti dvojezični personal v pravosodju in s tem omogočiti vsem koroškim Slovenkam dvojezično sodstvo. Zato se SPÖ zavzema za reformo, pri čemer ne sme priti do slabljenja regionalnih struktur na podeželju.
4. Načelo prijav se je uveljavilo, število prijav je konstantno in je bilo nekoč nižje kot danes. Poleg kvantitete pa naj bi bili pozorni tudi na kvaliteto.
5. Sodelovanje z narodno skupnostjo je za politično delo pri SPÖ bistveno. Za volitve so zato so letaki in plakati v dvojezičnih krajih tudi dvojezični, sporočila občin oz. občinski listi pa večjezični.
Zeleni (GRÜNE)
Glavni kandidat Zelenih je Werner Kogler.
1. Čisto jasno: DA. Manjšinske organizacije prispevajo veliko častnega dela za razvoj kulture, jezika in za politično delo. Živa raznolikost obogatuje našo družbo. Angažirani ljudje, ki se udejstvujejo za ohranjanje in razvoj narodnostnih skupnosti in manjšinskih jezikov, naj niso prisiljeni, da to financirajo s privatnimi sredstvi. Zato mora biti podpora manjšinam vsako leto prilagojena inflaciji, tako da se tudi v bodoče krijejo stroški za osebje in strukturo.
2. Kot Zeleni se zavzemamo za popolno uresničitev Avstrijske državne pogodbe (ADP) in to v duhu in kontekstu potreb slovenske narodne skupnosti v 21. stoletju. Izobrazba je ključna za vzdrževanje in razvoj manjšine. Zato je treba zagotoviti dvojezično izobrazbo od jasli preko vrtca in osnovne šole do mature ter za poklicne šole in odrasle. Predvsem je treba poskrbeti za izobrazbo kvalificiranih dvojezičnih pedagoginj in pedagogov. Popoldanska oskrba in pedagogika za prosti čas sta naj na voljo tudi v slovenščini.
Ljudje so danes bolj mobilni kot še pred dvema generacijama, mnogi se za študij ali za poklicno pot vsaj začasno preselijo v večja mesta, npr. v Gradec in na Dunaj. Če si tam ustvarijo družino, naj imajo otroci tudi tam možnost izobrazbe v slovenščini.
3. Reforma dvojezičnega sodstva na Koroškem je nujno potreben korak, ki je bil na pobudo Zelenih prvič vključen v vladni sporazum. Podpiramo modernizacijo sodstva in se zavzemamo za boljše pogoje uporabe slovenščine kot uradnega jezika na sodiščih, saj naj imajo vsi pripadniki in vse pripadnice narodne skupnosti možnost do uporabe slovenščine in naj so pogoji tudi za pravosodno osebje na dvojezičnih sodiščih privlačni. Delavna skupina v ministrstvu za pravosodje se je posvetovala prvič v zgodovini Druge Republike skupaj s predstavniki manjšinskih organizacij in s strokovnjaki o reformi dvojezičnega sodstva na Koroškem. Kot Zeleni podpiramo sodno reformo v polnem obsegu, a smo odvisni od ustreznih večin v parlamentu, da jo bomo čimprej imeli.
4. DA. Treba je razmišljati o taki spremembi. Zeleni smo mnenja, da je naloga družbe in države, da omogočata ohranjanje in razvoj manjšinskih jezikov. Zato je tudi dvojezični pouk v ljudski šoli v obliki redne ponudbe za vse dijakinje in dijake na avtohtonem ozemlju smiseln. Tudi za otroke iz nemškogovorečih družin je treba poenostaviti prijavo za dvojezični pouk, da se lahko na enostaven način naučijo oba deželna jezika.
5. Za državnozborske volitve nimamo plakatov z občinskimi imeni, saj so po vsej Avstriji enaki. Na Koroškem imamo posebno volilno informacijo naše glavne kandidatke Olge Voglauer, ki je v celoti dvojezična.
Svobodnjaki (FPÖ)
Na prvem mestu svobodnjakov kandidira Herbert Kickl.
1. Na vsakoletno valorizacijo podpor za stranke in za narodne skupnosti gledamo v enaki meri kritično. Avtomatizmi pri povišanju podpor naj nikakor ne privedejo do tega, da se ne bi upoštevalo podpor za kakšno konkretno potrebo. Pred tem ozadjem smo se v zadnjih časih konsekventno zavzemali za trenutno zamrznjenje podpor.
2. Podpiramo ohranitev in varovanje obstoja narodnih skupnosti, njihovih lastnosti in pravic. Kritični smo na opuščanje bistvenih značilnosti, kot so tradicionalna naselitvena območja, saj bi tako lahko tudi skupine migrantskega prebivalstva zase zahtevale status narodnih manjšin.
3. Vzroki za neizvedbo so bile prav gotovo običajne razprtije med zvezno ministrico za pravosodje (Zeleni) in zvezno ministrico za EU in ustavno pravo (ÖVP). Obe sta bili za zapiranje okrajnih sodišč, posebej še za dvojezična sodišča (Borovlje, Pliberk in Železna Kapla, pa tudi za Velikovec).
Na srečo se nista mogli zediniti, katera sodišča od teh naj bi zaprli. FPÖ se je s parlamentarnimi iniciativami (npr. z vlogami) zavzemala za to, da na celotnem državnem ozemlju ne bi zaprli nobenega okrajnega sodišča. Na ta način naj bi ohranili in zagotovili oskrbo s sodstvom za državljane. Tudi vnaprej se bomo zoperstavljali zapiranju okrajnih sodišč.
4. Dejstvo, da je skoraj polovica vseh otrok v ljudskih šolah prijavljenih, govori o široki akceptanci obstoječega sistema.
5. Načeloma komuniciramo v smislu skupnega jezika z volilci po vsej državi v nemščini. Na regionalna ali lokalna propagandna sredstva pa zvezna stranka nima vpliva.
NEOS
Beate Meinl-Reisinger je glavna kandidatka NEOS.
1. Podporo strankam v Avstriji vsekakor valorizirajo in je poleg tega najvišja v EU. Mi se jasno priznavamo k jezikovni in kulturni raznolikosti, ki prihaja do izraza v avtohtonih narodnih skupnostih in je posebno dragocen del naše nekdanje in sodobne družbe. Varovanje jezikov ter na splošno pospeševanje kulture, obstoja in zaščite teh narodnih skupnosti nam torej pomenijo precej. Zaščita pred inflacijo lahko pri tem pomaga, vendar bi bilo bolj smiselno najti lasten mehanizem, kako varovati podporo narodnim skupnostim.
2. Avtohtone narodne skupnosti prinašajo pomemben delež k jezikovni in kulturni raznolikosti v Avstriji, kar vidimo kot bistven del naše družbe. Na žalost so zaščito in podporo za te narodne skupnosti skozi desetletja zanemarjali, še posebej na področju izobraževanja in ohranjanja je
zika in kulture. Zato smo v parlamentu tudi vnašali zahteve, da bi krepili pravice teh narodnih skupnosti.
3. Državna pogodba iz leta 1955 zagotavlja pravice manjšin in ureja tudi uporabo slovenščine kot uradnega jezika – za nas pri NEOS centralno, da je treba dvojezično sodstvo trajnostno zaščititi in končno tudi okrepiti. Da bo vsakdo imel tudo možnost, da bo postopek na sodišču opravljen v slovenščini.
4. Posredovanje, pospeševanje in ohranjanje jezika je naša osrednja zadeva. Veseli nas, da zanimanje za slovenski jezik še naprej narašča in da beležimo povečanje števila prijavljenih k dvojezičnemu pouku. Da bo ohranjena jezikovna raznolikost, želimo na Koroškem po določenem načrtu v stopnjah izgraditi in izboljšati ponudbo za štirijezično jezikovno vzgojo. Smo za živeto raznolikost, pa tudi za individualno avtonomijo. Otroci oziroma tudi starši naj bi sami izbirali, ali bodo sodelovali ali ne. Pomembno je samo, da bo država opravila svoje naloge in jih tudi dejansko ponudila.
5. NEOS ima veliko tradicijo živete raznolikosti – tudi na področju narodnih skupnosti. Posamezni poslanci vedno znova uporabljajo večjezične volilne podlage; tudi v tem živimo raznolikost in s tem podpiramo njeno ohranitev.
Komunistična stranka Avstrije (KPÖ)
Glavni kandidat komunistične stranke Avstrije je Tobias Schweiger.
1. Seveda. Hkrati je treba odpreti še eno področje delovanja, in sicer spodbujanje dvojezičnosti v javnem prostoru, v pristojnosti občin in dežel.
2. To bi bilo prav in primerno ter se ne bi smelo odvaliti na zasebna združenja, temveč bi moralo biti vključeno v agendo javnosti, tj. zvezne vlade, dežel in občin.
3. V vseh upravnih in sodnih okrožjih Koroške na dvojezičnem območju, vključno s Celovcem in Beljakom, bi morala biti uporaba slovenščine, torej drugega deželnega jezika, pred sodiščem brezpogojno dovoljena. To določa 3.odstavek 7. člena Avstrijske državne pogodbe (ADP). Samo reforma, ki izpolnjuje to določbo o zaščiti manjšine, si zasluži naziv »reforma«. Namera iz vladnega programa 2020–2024 te zahteve ne izpolnjuje; ne le da ni bila uresničena, ampak je nezavezujoča in in jo je mogoče vsebinsko poljubno interpretirati. Torej te izjave o nameri ni mogoče šteti za »reformo«.
4. Po našem mnenju načelo odjave (še) ni rešitev, ki bi bila skladna s členom 7 ADP, temveč je obrnjeno »priznavalno načelo« (Bekenntnisprinzip). Morda bi povečalo število otrok, vključenih v dvojezično izobraževanje, morda pa bi dalo desničarskim ekstremističnim silam priložnost za odkrit ali prikrit družbeni in politični pritisk na starše, kot se je to zgodilo že svojčas. Nasprotujemo vsakršnemu priznavalnemu načelu. Zavzemamo se za dvojezični šolski sistem brez prisile prijavljanja ali možnosti odjave na področju manjšinskega šolskega zakona. To bi bila tudi edina rešitev v skladu z ADP v smislu 3. odstavka 7. člena in edina avstrijska rešitev, vredna družbe, ki ceni in spodbuja svojo dvo- in večjezičnost, ker ju pojmuje kot dragocenost.
5. To je za Komunistično stranko na Koroškem samoumevno. Na teh volitvah pa uporabljamo plakate in letake, ki so namenjeni uporabi na ravni celotne države in ne vsebujejo nobenih lokalnih povezav ali krajevnih imen. Sicer pa tako v notranjem kot v zunanjem komuniciranju uporabljamo dvojezična krajevna imena; tudi naša uradna imena so KPÖ Kärnten/Koroška, KPÖ Klagenfurt/Celovec, KPÖ Völkermarkt/Velikovec in KPÖ Villach/Beljak. Veseli nas, da je trg pred Ljudskim domom/Volkshaus nedavno postal prvi trg v deželni prestolnici z uradnim dvojezičnim imenom »Margarete Schütte-Lihotzky-Platz«/»Trg Margarete Schütte-Lihotzky«. Trenutno pripravljamo dvojezično različico naše domače spletne strani. To ni lahka naloga, vendar z našimi slovensko govorečimi člani nam bo to uspelo. Vsekakor o dvojezičnosti ne le govorimo, temveč jo živimo.
Lista Madeleine Petrovic
Bivša političarka Zelenih Madeleine Petrovic nastopa z lastno stranko.
1. Če so ustanove civilne družbe politično pomembne in zaželene, je treba podpore redno prilagajati, to naj bi bilo umevno samo po sebi!
2. Brez dvoma bi bilo treba dunajsko Državno pogodbo po vsebini popolnoma uresničiti (Pacta sunt servanda).Možnost izvajanja zagotovljenih pravic pa naj ne bi bila omejena le na področja s strnjenim prebivalstvom.
3. Na žalost mnogih napovedanih točk vladnega programa ni bilo uresničenih. To škoduje politiki na splošno in se ne bi smelo dogajati. Zavzemamo pa se za reformo.
4. Učenje jezikov je vedno prednost. Načelo odjav bi gotovo prispevalo k temu, da bi več otrok dobilo možnost obiskovanja pouka v slovenščini in bi od tega lahko profitirali.
5. Ker imamo ekstremno skromen budžet – stranka je bila ustanovljena šele 14. maja 2024 – in ni še nikoli dobila javnih sredstev, smo komajda razobesili kakšen plakat. Če bomo prišli v parlament in če bomo na ta način tudi finančno preskrbljeni, je večjezičnost (otroci vodilne osebe na naši listi so doraščali dvojezično/v hrvaščini!) tema, ki jo je treba podpreti.
Keine von denen (KEINE)
Fayad Mulla je glavni kandidat stranke Keine.
*. Vaše zadeve, kakršne so prilagoditev podpor na inflacijo za narodno skupnost, odprava deficitov pri uresničitvi Državne pogodbe ali pa dvojezično sodstvo, podpiramo in bi pri glasovanju v parlamentu zanje tudi glasovali. Ker pa smo – v razmerju do etabliranih strank – zelo majhna organizacija brez velikih budžetnih sredstev, trenutno nimamo nobenih možnosti, da bi se teh tem proaktivno lotevali izven parlamenta. To je tudi vzrok, zakaj npr. v dvojezičnih občinah nimamo dvojezične reklame – realno izvajamo volilno propagando le v nekaterih velikih mestih in to osebno.
