Ledince Plebiscit leta 1920 in 75-letnica osvoboditve ženskega taborišča Ravensbrück. To sta bili osrednji temi na letošnjem obhajanju mednarodnega dneva žena v Ledincah, na katerega je minulo soboto vabila Zveza slovenskih žena (ZSŽ). V govorih so ženske poudarile, da je v 21. stoletju potrebno opozarjati na dosežke žensk, a tudi na še vedno odprta vprašanja.

S pevskim pozdravom skupine akzent, ki deluje pod okriljem Slovenskega kulturnega društva Jepa-Baško jezero, se je začela letošnja proslava ZSŽ ob mednarodnem dnevu žena, ki ga po vsem svetu praznujemo 8. marca. Prireditev je potekala dan prej, 7. marca, v kulturnem domu v Ledincah. Navzoče ženske in moške je pozdravila predsednica Daniela Topar.

Povedala je, da je leto 2020 spominsko leto z mnogimi obletnicami, s katerimi se ukvarjajo tudi domača kulturna društva in temu primerno ponujajo skoraj vsak dan zanimive prireditve. Med drugim je Topar izpostavila pomembno vlogo žensk pri plebiscitu: »Nastalo je kar več ženskih društev in gibanj, ki so želela mobilizirate ženske, da oddajo svoj glas ali Avstriji ali Jugoslaviji. Ženske so v Avstriji prejele volilno pravico leta 1918, Korošicam je bilo tako dovoljeno oddati svoj glas tudi v sklopu plebiscita in ženske so tedaj upoštevali tudi v aktivni propagandi.« 

Dve ženski, ki sta v svojih vlogah izstopali, sta bili npr. pesnica z Libuškega polja Milka Hartman in botaničarka iz Lobnika pri Železni Kapli, Angela Piskernik, je poudarila Topar. Njuna besedila je recitirala igralka Lara Vouk.

75-letnica osvoboditve ženskega taborišča Ravensbrück

Druga osrednja tema proslave je bila 75-letnica osvoboditve ženskega taborišča Ravensbrück, kjer je bilo interniranih 2.230 Slovenk. Nanje so na odru opozarjali traki z imeni koroških Slovenk v koncentracijskem taborišču Ravensbrück in žensk, ki so zaradi podpore Osvobodilni fronti prišle v koncentracijska taborišča.

Topar je poudarila, da so ženske tudi za čas druge svetovne vojne prevzele pomembno vlogo: »To, da so ženske bile v borbi tako rekoč enakopravne, pa se je pokazalo v drugi obliki tudi še enkrat za časa druge svetovne vojne, ko so se slovenske ženske pridružile tudi uporniškem gibanju, tam prevzele nadvse pomembne naloge, se borile za obstoj slovenskega naroda na Koroškem, za svobodo ter to žal pogosto tudi plačale z življenjem.«

Mednarodni dan žena je slej ko prej važen

»Da, dejansko je,« je Topar odgovorila na vprašanje, ali je še treba obhajati mednarodni dan žena.  »Sicer se je v zadnjih 100 letih marsikaj spremenilo, ženske so pridobile volilno pravico, pravico do izobraževanja, so del avstrijskega parlamenta in so s tem tudi v odločilni meri doprinesle k pravnim spremembam. Danes je materinsko varstvo, samoodločanje o splavu, prepoved nočnega dela za nosečnice, pravica do skrbništva nezakonskih otrok, do nenasilnega življenja znotraj družine in izven nje skorajda samoumeven vsakdan,« je ugotovila Topar in dodala: »Ne smemo se pa na takih dosežkih spočiti, kajti zgodovina nam kaže, da so te pravne spremembe še zelo mlade, kar se pa tiče enakopravnosti, pa je še mnogo odprtih vprašanj in področij. Še vedno imamo razlike v dohodkih, predvsem ker ženske še vedno prevzemajo dela s skrajšanim delovnim časom, oskrba otrok in starejših ni priznana v taki meri kakor kakšna plačana služba, vse to pa seveda vpliva tudi na pokojnino – še posebej pa to velja za ženske samohranilke. Zaradi tega je torej tudi v 21. stoletju potrebno opozarjati na dosežke žensk, a prav tako na še vedno odprta vprašanja.«

Pozdravne besede Ane Blatnik in Olge Voglauer

Pozdravne besede sta spregovorili državna poslanka zelenih Olga Voglauer in deželna poslanka  socialdemokratov Ana Blatnik. Voglauer je poudarila, da imamo enkratno priložnost, da iz koroškega mita okrog plebiscita nastane nova kultura, novo skupno spominjanje, pisano, raznoliko predstavljanje naše skupne dežele. Pri tem pa so po njenih besedah merodajne prav ženske, bodisi kot političarke, kot kulturne delavke, kot sodelavke in prijateljice, kot mame in hčere.

Voglauer pa je spregovorila tudi o osebni izkušnji, s potovanja Zveze slovenskih žena, na katero je njo in sestro vzela s seboj  babica Ana Zablatnik: »Z mojimi petnajstimi leti sem sedela v avtobusu z ženskami, ki so Ravensbrück preživele. Do danes mi je ostalo v spominu, da ni nič na svetu, kar je močnejše od upanja in od ljubezni, ki jo imamo med sabo. Medčloveška in medženska solidarnost je lahko tako močna, da prekorači vsako mejo, vsako oviro in vsak fašizem in šovinzem.«

Ana Blatnik se je zahvalila pri vsaki in vsakemu, ki živi enakopravnost, ter pri tistih, ki so se borili za mir in svobodo na svetu. Spomnila se je pomoči družine pri varstvu hčerke, ko je delala v politiki. Ker danes ni več velikih družin kakor pred desetletji in ker v globaliziranem času družine velikokrat ločujejo velike razdalje, pa postanejo vrtci in jasli, kjer je slovenščina prisotna, zmeraj pomembnejši. Spomnila pa se je tudi družinskih članov, ki so jo spremljali v politiki.

Blatnik je ugotovila, da je vsako podjetje in vsaka stranka uspešnejša, če v njej delujejo ženske. Nadalje se je spomnila tudi dveh političark, ki sta ideološko nanjo vplivali – Johanne Dohnal in Barbare Prammer. Za Zvezo koroških partizanov in prijateljev antifašističnega odpora je spregovorila Mojca Koletnik, ki je mdr. povedala: »Plebiscit 1920 v primerjavi z osvoboditvijo ni dogodek, ki bi ga mi imeli praznovati.«

Spregovorili so tudi Manuel Jug, Gabriel Hribar in predsednik taboriščnega odbora Ravensbrück–Auschwitz Matjaž Špat, ki je pre-bral pismo Franca Severja – Frante. Na kratko pa je spregovorila tudi Valerija Skrinjar-Tvrz, Valči, ki se je kot 16-letna pridružila partizanom in se udeležila bitke na Menini planini.

Navzoče je še pozdravila predsednica SKD Jepa-Baško jezero Anica Lesjak-Ressmann, ki je tudi geografsko povedala več o kraju praznovanja dneva žena in okolici.