Dialogforum s težiščem na šolstvu

Deželni glavar Peter Kaiser je poudaril, da ta forum »ni le dialog, temveč polilog čez meje«, cilj pa je »neprekinjena izobraževalna pot v jeziku narodne skupnosti«. V okviru skupnega dela so nastale tri delovne skupine, ki so oblikovale 33 ukrepov, od katerih jih je 18 že v izvajanju. 

Med ključnimi točkami so predstavili: uvedbo dvojezične študijske smeri za vzgojitelje na Pedagoški fakulteti v Celovcu, ki se začne leta 2027; preverjanje kakovosti dvojezičnega pouka ter dodatno usposabljanje za učitelje; uvedbo »dvojezičnih knjižnih kovčkov« za vrtce in šole ter projekt trojezičnega razreda v Beljaku (Alpe-Jadran), ki bo zaživel v šolskem letu 2026/27.

»Kot minister za izobraževanje vidim ohranjanje in spodbujanje jezikov narodnih skupnosti kot ključno odgovornost. Za ta namen vsako leto namenjamo okoli 16,8 milijona evrov – kljub napetim proračunom nisem želel zmanjšati sredstev za narodnostne skupine v izobraževanju,« je poudaril minister Christoph Wiederkehr. Napovedal je tudi ustanovitev strokovnega sveta (Fachbeirat), ki bo spremljal izvajanje ukrepov in skrbel za stalno izboljševanje pogojev za poučevanje v dvojezičnih šolah. Med drugim bo v sodelovanju z Alpsko-jadransko univerzo v Celovcu razvit nov kurikulum za poučevanje v dvojezičnih šolah, ki bo od leta 2026 sistematično vključen v programe izobraževanja učiteljev. Deželni svetnik Daniel Fellner je poudaril, da Koroška letno namenja okoli osem milijonov evrov za podporo dvojezičnim vrtcem, šolam in dnevnim centrom, pri čemer trenutno deluje 46 lokacij, 76 skupin in 1.578 mest za otroke v dvojezičnih programih. 

Slovenski veleposlanik v Avstriji Marko Štucin je forum označil kot pomembno platformo za iskren pogovor o težavah in rešitvah. »Izobraževanje je ključna pravica slovenske manjšine na Koroškem. Tak forum je izjemno pomemben, saj omogoča, da se odprta vprašanja obravnavajo sistemsko,« je dejal. Opozoril je na pomanjkanje dvojezičnih učiteljev in pozval k večji prožnosti pri zaposlovanju, denimo z vključevanjem učiteljev iz Slovenije, dokler se v Avstriji ne usposobi dovolj kadra.

Poseben pomen je bil dan tudi t. i. »jezikovnemu trikotniku«, ki ga sestavljajo družina, šola in društva. Ta trikotnik predstavlja temeljne nosilce jezikovne socializacije in kulturne povezanosti.