Vsem strankam, ki kandidirajo v vseh štirih volilnih okoliših Koroške, smo poslali pet vprašanj. Zbrali smo teme, ki so v preteklosti polarizirale in večkrat bile zastopane v medijih: dvojezično sodstvo, ravnatelji ljudskih šol, deželni jezik, vidna dvojezičnost. Odgovore smo dobili od sedmih strank (SPÖ, FPÖ, ÖVP, Team Kärnten, Zeleni, NEOS in Vision Österreich). BFK – Bündnis für Kärnten – se po prvotnem kontaktu ni več odzval na naše dopise.
Vprašanja smo poslali v nemščini in slovenščini ter strankam za odgovore dali na razpolago do 2500 znakov s presledki. V slovenščini so odgovorili SPÖ, Zeleni in Vision Österreich.
1. Katere specifične točke glede slovenske narodne skupnosti imate v svojem volilnem programu?
2. Ste za to, da po načrtovani reformi dvojezičnih sodišč lahko vsak zahteva vodenje postopkov v slovenščini na okrajnih sodiščih v Beljaku, Celovcu in Velikovcu ter na deželnem sodišču v Celovcu? Naj bi, kot predvideva reforma, dvojezična okrajna sodišča v Borovljah, Pliberku in Železni Kapli zaprli in bi postala del okrajnih sodišč Celovec in Velikovec?
3. Od šolskega leta 2021/2022 morajo imeti novi ravnatelji dvojezičnih ljudskih šol izobrazbo za dvojezične učitelje. Kakšno je mnenje vaše stranke o tej določitvi?
4. Je Koroška dežela dveh deželnih jezikov?
5. Naj bi dežela Koroška imela tudi uradno dvojezični logotip?
Socialdemokrati (SPÖ)
1. Osrednja točka je zagotovo intenziviranje ukrepov za spodbujanje splošnega učenja slovenskega jezika, od osnovnega izobraževanja prek vseh stopenj izobraževanja do terciarnega izobraževanja. Zavedamo se pomena slovenskega jezika za nadaljnji obstoj slovenske narodne skupnosti. Popolnoma se strinjam s Florjanom Lipušem, ki je v svojem govoru ob podelitvi velike avstrijske državne nagrade na kratko povedal: »Z jezikom smo ali nismo.« Prvič v zgodovini druge republike smo z zvezno vlado sklenili zavezujoč sporazum o širitvi slovenskih osnovnošolskih ustanov. To se bo še naprej razvijalo, prav tako se bo okrepila promocija slovenske jezikovne ponudbe na vseh ravneh. Bistveno je tudi varovanje slovenske kulturne dediščine, na primer s projekti, kot je začeta zbirka slovenskih ledinskih imen, pa tudi s trajnostnim sodelovanjem med koroškimi in slovenskimi univerzami in izobraževalnimi ustanovami.
2. Ta zadeva je v pristojnosti in odgovornosti zvezne vlade. Vedno sem poudarjal, da je za mojo stranko sprejemljiva le rešitev, ki jo podpira široko soglasje slovenske narodne skupnosti. To stališče se po deželnozborskih volitvah ne bo spremenilo.
3. V okviru razvoja kakovosti v šolah ima vodstvo šole posebno odgovornost in nalogo v smislu vodenja in zagotavljanja kakovosti. Za šole z nemškim in slovenskim učnim jezikom je treba ustrezno načrtovati razvoj šole in kakovosti. Ustrezna, zlasti jezikovna usposobljenost vodstva šole je nujen pogoj za živo dvojezičnost.
4. Seveda. Koroška je vedno bila in vedno bo dežela dveh deželnih jezikov. Naše poreklo določajo trije kulturni krogi: germanski, slovanski in romanski. Nemščina in slovenščina sta se kot lingua franca ohranili skozi stoletja, v obeh pa so se ohranile etimološke obogatitve iz latinščine in italijanščine. To je bilo in še vedno je oblikovanje identitete. To smo mi.
5. Videz oziroma »corporate identity« (CI) Urada koroške deželne vlade je bila določena s koalicijskim sklepom in je usmerjena v nemščino, uradni jezik, ki ga določa zvezni ustavni zakon. Po mojih intenzivnih prizadevanjih smo v deželno ustavo zapisali slovenščino kot drugi deželni jezik in si prizadevamo za razširitev dejanske rabe slovenščine. Primeri tega so poročila in publikacije Biroja za slovensko narodno skupnost v slovenščini, oblikovanje večjezičnega logotipa koroškega oglaševanja, dogodki v okviru leta spomina 2020 in oblikovanje novega koroškega muzeja. Poleg tega bo v prihodnosti v okviru digitalizacije tudi prisotnost slovenskega jezika v javni sferi bolj vidna – na spletu deželne vlade, v sistemu obrazcev in na splošno v družbenih medijih.
Svobodnjaki (FPÖ)
1. Naš volilni program vsebuje zahtevo po uravnoteženi manjšinski politiki. Slovenska narodna skupnost na Koroškem je dokazano ena od tistih, ki dobivajo najvišje podpore v Evropi. To se kaže v ponudbi izobraževalnih institucij, kar se tiče jezikovnega vidika, kot tudi iz podpor za kulturna in športna društva.
2. FPÖ se izreka proti razširitvi dvojezičnega sodstva na Koroškem in zapiranju okrajnih sodišč. Te spremembe bi povzročile diskriminacijo izključno nemško govorečih sodelavcev na sodiščih ter prenapihnjenost celotne sodnijske uprave, saj bodo okrajna sodišča Borovlje, Pliberk in Železna Kapla nazadnje vendarle ostala kot servisna služba. Tudi leta 2019, ko so se prvič pojavili načrti za zaprtje treh okrajnih sodišč, smo se uprli načrtom za ustvarjanje dvojezičnih delovnih mest. SPÖ in ÖVP sta v preteklosti povzročili že dovolj škode z zapiranjem policijskih postaj, poštnih uradov in živilskih trgovin na podeželju. Zdaj na podeželju ne sme priti do nadaljnjega zoževanja ponudb.
3. FPÖ se izreka proti tej obvezni ureditvi za dvojezične ljudske šole, kajti s tem je močno zožen krog osebja za potencialne vodje šol. Bistvene naloge pri vodenju šole nimajo nobenega opravka z usposobljenostjo za posredovanje učne snovi v nemščini in slovenščini.
4. Na to vprašanje je nedvoumen odgovor v čl. 5 odst. 1 koroške ustave. Nemški jezik je deželni jezik, kar pomeni, da je to jezik zakonodaje in je – ne glede na pravice, ki jih manjšini zagotavlja zvezni zakon – tudi jezik dežele Koroške v izvršilnih dejavnostih.
5. Ne, izvršilni jezik dežele Koroške je nemški jezik. Glej o tem tudi vprašanje 4.
Ljudska stranka (ÖVP)
1. V našem volilnem programu se povsem jasno izrekamo za to, da bomo ščitili koroške vrednote in kulturo. Eksplicitno je tu omenjena tudi zaščita regionalne jezikovne in kulturne raznolikosti. Plodno sodelovanje obeh narodnih skupnosti na Koroškem naj bo nekaj samoumevnega, zato zadevajo vse točke programa – od podpor preko infrastrukture do kulture – v isti meri obe narodni skupnosti.
2. Ohranitev regionalne infrastrukture je za prebivalce podeželja osrednjega pomena. Jasno se zavzemamo za ohranitev okrajnih sodišč v Borovljah, Pliberku in Železni Kapli – zato jasen »ne« glede zapiranja zdajšnjih dvojezičnih sodišč na Koroškem in tudi glede predlagane reforme, ki bi okrnila podeželje. To odgovarja tudi enoglasnemu sklepu koroškega deželnega zbora.
3. Zasedba vodilnih funkcij v vsakem poklicu naj bo v prvi vrsti odvisna od izkušenj in izobrazbe na področju vodilnih nalog in menedžmenta. Nadaljnje kvalifikacije, tudi glede jezikov, naj se upoštevajo samo, če sta dve osebi za vodilno funkcijo enako kvalificirani. Ohranitev in podpora jezikovne raznolikosti na Koroškem sta važni, splošno dajanje prednosti pri podeljevanju vodilnih funkcij na šolah zaradi znanja jezika pa je z ustavnega vidika vprašljivo.
4. Zvezna ustava in deželna ustava določata, da je nemščina državni in deželni jezik v Avstriji in na Koroškem ne glede na manjšinske pravice, ki jih zagotovljajo zvezni zakoni. Deželni ustavi ustrezno Zagovarjamo jezikovno in kulturno raznolikost, ki se na Koroškem izraža v slovenski narodni skupnosti, pa tudi spoštovanje, zaščito in podpiranje razvoja jezika in kulture, tradicij in kulturne dediščine.
5. Koroška deželna ustava predpisuje kot izvršilni jezik dežele Koroške nemščino, zato kaj takega zakonsko ni uresničljivo. Neodvisno od tega pa se že zdaj uporablja logotip s slovenščino, ko gre za predstavitev Koroške.
Vision Österreich (VÖ)
1. VISION ÖSTERREICH se zavzema za to, da se 7. členu avstrijske državne pogodbe, glede vzpostavitve neodvisne in demokratične Avstrije, močneje ustreza.
Pomembno je zagotoviti, da ne pride do diskriminacije slovensko govorečih na Koroškem. Mnogo koroških Slovencev svojim potomcem ni posredovalo maternega jezika, ker so se bali izključitve. Takšni strahovi po Koroškem in tudi po vsej Avstriji naj ne bi več obstajali. VISION ÖSTERREICH je za srečno sožitje, spoštovanje in pozornost do sočloveka. Odločno nasprotujemo delitvi narodne skupnosti.
V občinah, v katerih živijo večinoma slovenskogovoreči ljudje, bi na uradih in v javnih ustanovah vsekakor morala biti vsaj ena oseba, ki obvlada slovenski jezik, tako da slovenskogovoreči lahko opravljajo uradne poti v maternem jeziku.
2. Paziti moramo na to, da slovenski jezik na Koroškem ne stopi v ozadje. To se lahko zgodi, če se v krajih, kjer je dvojezičnost pretežno dana, zaprejo sodišča. Dvojezična sodišča na podeželju naj bi se ohranila; to, da bi jih zaprli, za nas ni sprejemljivo.
Po potrebi in na zahtevo se lahko sodni postopki v Beljaku, Celovcu in Velikovcu vodijo tudi v slovenskem jeziku. Če pa se v zameno obstoječih dvojezičnih sodišč v Borovljah, Pliberku in Železni Kapli, torej tam, kjer je dvojezičnost dejansko dana, le ta zaprejo, potem lahko to primerjamo s tem, kot da bi v Beljaku, Celovcu in Velikovcu postavili dvojezične krajevne table, v nasprotju pa bi jih v Selah, Železni Kapli in Pliberku zopet odstranili. To bi nasprotovalo modernemu dostopu do pravic narodne skupnosti.
3. S tem predpisom se seveda strinjamo. Na šolah, na katerih nudijo dvojezični pouk, naj bi bilo tudi vodstvo šole dvojezično, to zaradi tega, da slovenščina na dotični šoli ne bi stopila v ozadje, s čimer bi preprečili diskriminacijo.
4. Da, Koroška je dežela dveh deželnih jezikov, ker so koroški Slovenci že nad 1400 let naseljeni v obsežnih območjih, posebno v jugozahodnem delu Koroške in prav tako tudi v zahodnem delu in tam tudi živijo.
5. Ne, namen uradnega dvojezičnega logotipa ni razviden, ta samo podpira razdvojenost. Dvojezičnost naj se živi in naj ne bi bila politična zadeva.
Team Kärnten (KÖFER)
1. Teamu Kärnten gre predvsem za varstvo in zagotovitev infrastrukture, za ukrepe proti odseljevanju ter za zaščito jezika in kulture. Klasična manjšinska vprašanja so v pristojnosti države – mi kot zastopniki interesov koroškega prebivalstva bomo tudi natančno pazili, da bo državna vlada resno obravnavala želje narodne skupnosti. Na področju izobraževanja je treba forsirati izobraževalni model Alpe-Jadran s težiščem na nemškem, slovenskem in italijanskem jeziku. Načeloma je treba še naprej pospeševati pot dialoga in sodelovanja med večinskim in manjšinskim prebivalstvom. Ta dialog je treba okrepiti tudi med Koroško in Slovenijo, treba je koristiti možnosti kooperacije, s čimer so povezane tudi velike gospodarske možnosti.
2. Team Kärnten zahteva ohranitev in okrepitev obstoječih sodišč. Nič nimamo proti, če bi se področje pristojnosti teh treh sodišč razširilo še na druge dvojezične občine (Bilčovs, Šentjakob v Rožu …). Team Kärnten se je tudi z vlogo na ravni deželnega zbora zavzel za ohranitev dvojezičnega sodstva, ki je zgodovinski dosežek narodne skupnosti na pravno-političnem področju. Zaprtje ali premestitev majhnih okrajnih sodišč bi pomenilo nadaljnje slabljenje podeželja, kar bi na pravnem področju lahko primerjali s popolno poseko.
3. Pri tem gre za pravno določilo, ki ga načeloma jemljemo na znanje.
4. Koroška je že stoletja dolgo domovina dveh narodnih skupnosti in dveh jezikov. Da se ta dva jezika na Koroškem prakticira, je realnost, in v naši odgovornosti je, da bomo storili vse, da bo tako ostalo tudi v bodoče. Večjezičnost je ravno v današnjem času nekaj zelo dragocenega.
5. Namesto da razmišljamo o majhnih, simbolnih rečeh, se mi raje trudimo krepiti infrastrukturo in življenjske pogoje na naselitvenem ozemlju narodne skupnosti. Samo dobra regionalna politika je tudi dobra manjšinska politika. Treba je ustaviti odseljevanje s tega območja, tako bomo najbolj učinkovito pomagali narodni skupnosti. Lokalno infrastrukturo je treba ohraniti in jo še izgraditi.
Zeleni (GRÜNE)
1. Cilj Zelene manjšinske politike je garantirati vsem Korošicam in Korošcem uveljavljanje svojih pravic, neodvisno od materinščine. Zavzemamo se za vidno in živeto dvojezičnost. Zato je potrebno vključevanje in uveljavljanje članov slovenske narodne skupnosti tudi v politične procese. Da to lahko uspeva, je potrebno spoštljivo ravnanje med obema narodnima skupnostima ter spoštovanje skupne zgodovine in kulture v naši deželi. Pravno zagotovljene pravice slovenske narodne skupnosti je treba spoštovati in uresničiti in prav tako zagotoviti njihov nadaljnji razvoj.
2. Krepitev dvojezičnega sodstva je del uresničevanja zagotovljenih manjšinskih pravic. Tudi sodstvo se razvija naprej in treba je slovenski narodni skupnosti zagotoviti najsodobnejša okrajna sodišča, ter ob tem zajeti tudi dvojezično območje, kjer živijo koroške Slovenke in Slovenci. Ker bi se z reformo razširilo tudi območje dvojezičnega sodstva, Zeleni ta korak podpiramo.
3. Popolnoma se strinjamo s tem predpisom, saj gre za vodenje dvojezičnih šol in uspešno uveljavljanje dvojezičnih pedagoških konceptov. To je možno s primerno izobrazbo in razumevanjem obeh deželnih jezikov v primerni kakovosti.
4. Ja. Zgodovino naše dežele sta bistveno kovali dve kulturi in dva jezika. Slovenščina naj bi bila v tej obširni obliki tudi zaščitena v deželni ustavi.
5. Prispodoba naše dežele na južnem Koroškem je dvojezična. Ta potencial bi seveda lahko bil tudi del koroškega logotipa. Nujno pa se nam zdi, da razvijemo skupno pozitivno predstavo, kaj za nas prikazuje skupno domovino obeh narodnih skupnosti.
NEOS
1. Mi pri NEOS povsem jasno zagovarjamo jezikovno in kulturno raznolikost, ki se kažeta v avtohtonih narodnih skupnostih in ki sta bistvena in dragocena sestavna dela naše pretekle in sedanje družbe.
Za zaščito jezikov in na splošno podpiranje kulture ter ohranjanje teh narodnih skupnosti – kakor je navsezadnje zapisano tudi v členu 8 avstrijskega zveznega ustavnega zakona – se iskreno zavzemamo.
Ena največjih možnosti Koroške, ki leži na stičišču treh kultur, je jezikovna raznolikost. Zato želimo na Koroškem načrtno in postopoma ustvariti ponudbo jezikovne vzgoje v štirih jezikih, in sicer učenje angleščine, slovenščine, nemščine in italijanščine kot jezikovnih predmetov od 1. razreda ljudske šole do konca šolanja na izbrani šoli.
Vsi skupaj smo bodočnost Koroške, Avstrije in predvsem Evrope. Zato moramo tudi zagotoviti, da bo vsak in vsaka imel/imela enake pravice in možnosti. Vsi skupaj se moramo zavzemati za to, da bodo kulturne identitete in jeziki zaščiteni, spoštovani, predvsem pa, da se jih bo dalo živeti. Ker pa vse to deloma ne odgovarja realnosti, so potrebne skupne aktivnesti in močan glas za diverziteto in za manjšine.
2. Državna pogodba iz leta 1955 zagotavlja manjšinske pravice in ureja tudi rabo slovenščine kot uradnega jezika – za nas pri NEOS je v pomembno trajno zagotoviti in predvsem tudi okrepiti dvojezično sodstvo, tako da bo vsak oz. vsaka imel/imela možnost sodnega postopka v slovenščini.
Glede združevanja in zapiranja sodišč je potrebna še natančnejša evaluacija. Navsezadnje gre tu tudi za potrebno modernizacijo sodnijskih struktur ter za možnost priti do svoje pravice, kar zaobjema tudi vprašanje ohranitve majhnih sodišč. Najvažnejše je, da bodo odločitve transparentne ter na osnovi evidence – to pa tudi pomeni, da bo potrebna intenzivna komunikacija s prebivalstvom, saj ne sme priti do nesporazumov.
3. Posredovanje, podpiranje in ohranjanje jezika je važna in osrednja zadeva. V zakonu o zaposlovanju učiteljev v deželi je po § 26d, odst. 3 določeno, da pridejo v poštev za delovno mesto ravnatelja/-ice zgolj tiste osebe, ki lahko dokažejo znanje manjšinskega jezika na ravni B1. Za nas pri NEOS je lahko samo pozitivno, če imajo ravnatelji/-ce na dvojezičnih šolah razumevanje za oba jezika. Cilj je navsezadnje, da bodo imeli otroci v naši lepi zvezni deželi kar najboljšo ponudbo učenja jezikov.
4. Ja. Slovenščina je priznan uradni jezik in važen del naše dežele. Zelo nas veseli, da zanimanje za dvojezičnost in za slovenščino narašča in da beležimo porast števila prijav k dvojezičnemu pouku.
5. Pozdravljamo vse, kar podpira večjezičnost.
