Anton Novak je od letošnjega oktobra naprej novi generalni konzul Republike Slovenije v Celovcu in je nasledil Milana Predana. Koroška mu je vse drugo kot neznana: med letoma 1994 in 1998 je v Celovcu zastopal Republiko Slovenijo že kot konzul. Poleg tega je svojo doktorsko delo, ki je izšlo tako v slovenščini kot tudi v nemščini, namenil pravni zaščiti slovenske manjšine v Avstriji. V pogovoru z Novicami mdr. poudarja, da je bilo v primerjavi z njegovo prvo delovno dobo kot konzul »kar nekaj napredka za slovensko manjšino«.     

Tema vaše disertacije je pravna zaščita slovenske manjšine v Avstriji. Kaj je glavna izpoved vašega doktorskega dela?

Anton Novak: Disertacija daje pregled pravnega varstva slovenske manjšine od  leta 1867, ko je v dobi avstro-ogrske monarhije dunajski državni zbor sklenil temeljni državni zakon, pa do leta 2004. Glavne teze disertacije so, da se mednarodne obveznosti do slovenske manjšine niso nikoli v celoti izpolnjevale, zaradi nemškega nacionalizma in neenakosti koroških Slovencev in slovenskega jezika pa je slovenska manjšina doživela močno asimilacijo in je številčno močno nazadovala.

Odkod vaše zanimanje za slovensko manjšino na Koroškem?

Bil sem štiri leta konzul Republike Slovenije v Celovcu in me je položaj slovenske manjšine še posebej zanimal. Poleg tega so poročila Centra avstrijskih narodnih skupnosti (CAN) na Dunaju vsebovala informacije, ki v Sloveniji niso bile poznane.

Ko ste leta 1998 kot konzul zapustili Celovec: ste že takrat računali s tem, da se boste nekoč spet službeno vrnili v koroško prestolnico?

V resnici sem želel že prej oz. po dveh letih po odhodu spet priti v Celovec. Slovenska vlada je že sprejela ustrezen sklep, tudi avstrijska je bila že zaprošena za soglasje. Prišlo pa je do nove vlade v Ljubljani, ki je prošnjo za soglasje umaknila. Sedaj pa je imenovanje za generalnega konzula v Celovcu le uspelo, čeprav tega nisem pričakoval.

Kako ste ostali povezani s Koroško po vašem odhodu leta 1998?

Po odhodu iz Celovca sem bil eno leto na Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tednik Novice sem dobival od začetka izhajanja in ga dobivam še danes. Sicer pa sem zadnja leta v sektorju slovenskega zunanjega ministrstva za človekove pravice bil pristojen tudi za manjšinsko problematiko. V Svetu Organizacije združenih narodov (OZN)  za človekove pravice v Ženevi je Avstrija glavna pobudnica resolucij za varstvo narodnih manjšin, pri pripravi resolucij, v katerih Avstrija močno podpira varstvo manjšin na univerzalni ravni, pa Slovenija z njo sodeluje najtesneje od vseh držav.

V avstrijski notranji politiki take ofenzivne podpore ni čutiti …

… želel bi, da Avstrija mednarodnih obveznosti ne bi tolmačila tako ozko in bi bila do slovenske manjšine širokogrudnejša.

Danes ste v Celovcu generalni konzul. Kaj se je po vašem mnenju v primerjavi z vašo prvo delovno dobo kot konzul spremenilo v deželi na senčni strani Karavank?

Moram reči, da je bilo medtem kar nekaj napredka za slovensko manjšino. Na vsak način ji je vzdušje v deželi bolj naklonjeno. Tudi na radiu slišim več slovenščine preko celega dne kot takrat, ko sem bil konzul. Nadalje opažam, da se na prireditvah tudi najvišji predstavniki Dežele Koroške, zlasti še deželni glavar Peter Kaiser, potrudijo spregovoriti nekaj stavkov v slovenščini. Na letošnji slovesnosti ob 10. oktobru je bilo zapetih več slovenskih pesmi, koroški Slovenci, zlasti mladi, pa so bili tudi aktivno vključeni v program. Ko sem bil še konzul, se predstavniki generalnega konzulata RS nikoli niso udeležili slovesnosti ob 10. oktobru, sedaj je to normalno. 

Kakšne bodo vaše prioritete kot generalni konzul?

V tej vlogi bom podpiral dobro sodelovanje s koroškimi deželnimi in lokalnimi oblastmi. Prav tako želim podpirati vsestransko sodelovanje med Koroško in Slovenijo, od gospodarstva, šolstva pa do kulturne, znanosti in drugih področij. Prizadeval se bom tudi za krepitev enakopravnosti koroških Slovencev in slovenščine. Generalni konzulat v Celovcu je bil ustanovljen prav zaradi slovenske manjšine. Sicer pa smo pristojni tudi za zvezne dežele Tirolska, Predarlska in Solnograška, s katerimi pa delamo bistveno manj kot s Koroško.

Kako gledate na notranji ustroj slovenske narodne skupnosti na Koroškem in kaj si od nje kot predstavnik države matičnega naroda najbolj želite?

Načeloma se mi zdi razumljivo, da obstajajo znotraj manjšine različne politične struje. Vsaka od njih prispeva na drugačen način k ohranitvi slovenske manjšine. Po mojem sta potrebna tako dialog kot tudi izpolnjevanje mednarodnopravnih in notranjepravnih obvez do slovenske narodne skupnosti. Na drugi strani pa bi si želel, da bi se v zadevah, ki so za manjšino zares pomembne, slovenske organizacije dogovarjale in poenotile.

V vrstah slovenske narodne skupnosti se pogostokrat sliši kritika, da Republika Slovenija premalo dosledno podpira politična prizadevanja manjšine za dosego pravic. Kako odgovarjate na to kritiko?

Slovenija v bilateralnih odnosih z Avstrijo redno poudarja odprta vprašanja glede slovenske manjšine. Vedno pa se da narediti še kaj več. Hkrati Slovenija vedno poudarja, da bo podprla zadeve, o katerih se bodo predstavniki slovenske manjšine poenotili. Če pa so s strani slovenskih političnih organizacij stališča do pomembnih vprašanj različna, Slovenija težko podpira katero teh stališč.   

Odkar je koroški deželni glavar Peter Kaiser, so se odnosi med Republiko Slovenijo in Deželo Koroško brezdvomno izboljšali. Kakšna so vaša pričakovanja od koroške politike?

Deželni glavar Peter Kaiser ima tudi v Sloveniji zelo dobro ime in se vidi, da je naklonjen slovenski manjšini. Pričakujem, da bo Koroška naredila v naslednjem, plebiscitnem letu, kakšen korak naprej pri varstvu slovenske manjšine na katerem od področij, ki so v deželni pristojnosti. Na primer potrebno bi bilo zakonsko urediti področje javnih dvojezičnih otroških vrtcev (standarde, izobraževanje dvojezičnih vzgojiteljic ipd.). Prav tako bi bilo potrebno postopoma organizirati tudi dvojezične jasli v javnih vrtcih; obdobje med 1. in 3. letom je namreč zelo pomembno, takrat se otrok najhitreje uči jezika. Na področju dvojezičnega šolstva so prijave k dvojezičnemu pouku na ljudskih šola res razmeroma visoke, znanje slovenščine ob vstopu otrok v ljudsko šolo pa je vedno slabše. Zato je potrebno spremeniti stanje že v predšolski vzgoji, ki pa se začne z jaslimi. Prav tako ne razumem, zakaj je na Koroškem postavitev dvojezičnega napisa še vedno problem. Slovenska krajevna imena so na eni strani kulturna dediščina, na drugi strani pa tudi priznanje, da se Slovence sprejema kot enakopravne Korošce.

Prihodnje leto bo Koroška praznovala 100-letnico plebiscita. Uradne prireditve naj bi bile v alpsko-jadranskem duhu. Povabljena je tudi Republika Slovenija. Kako ocenjuje Slovenija to povabilo? Ga bo sprejela?

Povabilo na slovesnost ob 100-letnici plebiscita je bilo dano že na zadnjem zasedanju skupnega odbora Koroška-Slovenija marca letos v Sloveniji. Mislim, da se bo Republika Slovenija nanj odzvala na ustrezno visoki politični ravni.

Pomembno poglavje med Republiko Slovenijo in Deželo Koroško je čezmejno sodelovanje. Kako ocenjujete trenutno stanje in kje vidite možnosti, da bi se še bolj okrepilo?

Ko sem prišel na Koroško, me je prav presenetilo, kako veliko je čezmejnega sodelovanja. Ko sem bil v Spittalu ob Dravi na prireditvi ob 100-letnici začasne preselitve koroške deželne vlade v Spittal v času bojev za severno mejo, sta župana Spittala in Kočevja sklenila sporazum o sodelovanju. Nato sem šel v Rožek na prireditev ob 40-letnici KD Peter Markovič, na kateri je bil navzoč tudi župan Bohinja, s katerim sodeluje občina Rožek že tri leta. Zvedel sem, da dobro sodelujejo gasilci Tržiča in Borovelj, ki imajo skupne vaje za primer požara v predoru Ljubelj. Odprtja razstave o Karavankah v Bekštajnu sta se udeležila tudi župana Kranjske Gore in Bekštanja. Prejšnji teden je v organizaciji Slovenske gospodarske zveze in Gospodarske zbornice Slovenije prišlo v Beljak in Celovec več kot 50 podjetnikov iz Slovenije, ki so zainteresirani za sodelovanje na področju IT-tehnologij. Vse to se je zgodilo v približno mesecu in pol in kaže, da je sodelovanja med Koroško in Slovenijo res veliko. Možnosti za še večje sodelovanje pa vidim npr. na področju umetne inteligence, kjer je zelo močan Inštitut Jožefa Stefana v Ljubljani in kjer dela samo na področju umetne inteligence okoli 200 ljudi. Ravno te dni je bil v Ljubljani ustanovljen v okviru organizacije UNESCO prvi globalni center za umetno inteligenco.

Tednik Novice se vsa leta ubada s finančno negotovostjo. Kaj namerava Republika Slovenija podvzeti, da bi prišlo do trajnostne rešitve?

Izhajanje Novic, ki jih osebno rad in redno berem, kot edinega civilnega tednika koroških Slovencev je treba ohraniti. Seveda pa je treba za to najti stabilno financiranje, za kar je v prvi vrsti pozvana Avstrija. Slovenija je do sedaj za izhajanje slovenskih tednikov na Koroškem namenila že veliko sredstev in je v kritičnih situacijah tudi Novicam vedno pomagala v okviru proračunskih možnosti.