Pred pol stoletja se je mesto Celovec na pobudo takratnega župana Leopolda Guggenbergerja pobratilo s tedaj še sovjetskim Dušanbejem v današnjem Tadžikistanu. Ob petdesetletnici vezi med mestoma je konec marca v srednjo Azijo potovala delegacija mesta Celovec s podžupanom Lojzetom Dolinarjem na čelu.
Drevo, ki ga vidite na sliki, celovška delegacija ni s Koroške prinesla v Dušanbe, »ker bi bilo to malo predaleč«, meni celovški podžupan Lojze Dolinar. Recimo torej, da na sliki vidimo »tadžiški bor«, v zvezi z daljavami pa se spominjamo zgodovine dveh preostalih murv v Žrelcu, ki sta pluli od Irana od Trsta, od tam pa s konjskimi vpregami potovali čez Kranjsko in Ljubelj do Žrelca.
V Sloveniji poznajo pobratene občine in mesta, v Avstriji pa se govori o partnerskih mestih. Celovec ima recimo sporazume o partnerstvu sklenjene z Gorico v Italiji in Novo Gorico v Sloveniji, z Jagerškom (Zalaegerszeg) na Madžarskem, a tudi z ukrajinskimi Černovicami in z Dachauom v Nemčiji.
Najdlje potujejo celovške delegacije v kitajski Nanning, nekoliko manj časa pa v Dušanbe v Tadžikistanu, kjer se je v drugi polovici marca štiri dni mudila odprava iz celovškega Rotovža. Vodil jo je podžupan mag. Lojze Dolinar (Team Kärnten), vodja referata za mednarodno sodelovanje, poleg njega pa sta v Dušanbe letela še šefica protokola mag. Eva Janica in poslovodja Celovškega sejmišča dr. Bernhard Erler.
V Dušanbeju je celovška delegacija s tadžiškimi kolegi slovesno obeležila 50-letnico partnerstva med obema mestoma, sodelovala pa je tudi pri praznovanju festivala Navruz (praznovanje perzijskega novega leta je razširjeno po vsej srednji Aziji). Pa tudi 30 let mineva od vzpostavitve diplomatskih odnosov Avstrije s Tadžikistanom, srednjeazijske predsedniške republike, ki na vzhodu meji na Kitajsko.
Partnerska mesta Celovca
Celovec ima 15 partnerskih mest. To so Černovice (Ukrajina), Dachau (Nemčija), Dessau (Nemčija), Duschanbe (Tadžikistan), Gladsaxe (Danska), Gorica (Italija), Laval (Kanada), Nanning (Kitajska), Nof Hagalil (Izrael), Nova Gorica (Slovenija), Rzeszow (Poljska), Sibiu (Romunska), Tarragona (Španija), Wiesbaden (Nemčija), Zalaegerszeg (Madžarska) in Lignano Sabbiadoro (Italija).
Celovec od izbruha vojne pomaga pobratenemu mestu Černovice v Ukrajini. Mesto Celovec je v partnerske Černovice do sredine marca poslalo pet tovornjakov s 70 tonami humanitarne pomoči. Šlo je predvsem za živila, spalne vreče, higienske potrebščine, a tudi za električni agregat oziroma generator elektrike, gasilske cevi in zaščitno opremo.
Celovška delegacija je sodelovala tudi pri pogovorih s predstavniki Tadžiške turistične zveze in gospodarske zbornice. Obseg tako gospodarske kot tudi turistične izmenjave med obema državama je trenutno minoren, zaradi česar je prav na teh dveh področjih veliko potenciala za razvoj. »Odprle so se perspektive za intenzivnejše sodelovanje in upam, da bo do tega tudi prišlo,« pravi Dolinar.
Skromnemu obsegu gospodarske izmenjave po besedah Dolinarja botruje predvsem geografija oziroma oddaljenost, čeprav je mogoče iz Istanbula vsak dan leteti v Dušanbe. Avstrijska podjetja so prisotna v Tadžikistanu, recimo graško gradbeno podjetje s turbinami sodeluje pri gradnji največjega jezu v srednji Aziji na reki Vahš, pa tudi v razvoj trekinga in lovskega turizma v gorovju Pamir so vpeti posamezniki iz Avstrije. Največji investitor v Tadžikistanu je sicer Kitajska, soseda na vzhodu, največ Tadžikov pa na delo v tujino odhaja v Rusijo.
V Celovcu stoji tadžiška čajnica
V Celovcu je Tadžikistan simbolno zastopan s tadžiško čajnico, ki se nahaja za nekdanjim bistrojem Onkel Tom´s vis a vis Koncertne hiše. Ta čajnica že nekaj let žalostno sameva. Po besedah požupana Dolinarja bo mesto v kratkem odločalo o tem, ali naj za njeno obnovo v Celovec pripotuje tadžiški rezbarski mojster, potreben za avtentično prenovo lesenih delov in poslikav čajnice. Ta bi bila lahko prava znamenitost Celovca, če ne bi bila tako nesrečno umeščena v prostor, da je pravzaprav skrita. Čajnica je v Celovec prispela leta 1988, in so jo tukaj dokončali in sestavili rokodelci iz Tadžikistana. Originalna oprema v njej po besedah nekdanjega šefa protokola mesta Celovec Ericha Lindnerja ni bila povšeči Celovčanom in Celovčankam, nevajenih na to, da pri pitju čaja skorajda ležijo.
Prizadevanja za obnovo in ponovno aktivacijo tadžiške čajnice so v Celovcu zaživela januarja letos, ko je svoj obisk v mestu napovedal veleposlanik Tadžikistana v Avstriji Idibek Kalandar. Ta je potem zbolel in do obiska ni prišlo, do ureditve čajnice pa tudi ne. Z njo sicer upravlja referat za gospodarstvo in turizem, ki ga vodi Max Habenicht (ÖVP).
Stanje tadžiške čajnice v Celovcu po besedah podžupana ni slika odnosov med Celovcem in Dušanbejem. Zakaj je mesto tako slabo skrbelo za podarjeni objekt? »Ker mene še ni bilo v tem času,« pravi Lojze Dolinar. Nov najemnik bistroja ob čajnici naj bi po njegovih besedah prevzel tudi skrb za čajnico. Dolinar sicer zagovarja njeno premestitev na drugo lokacijo in v tej zvezi omenja Europapark.
