Pliberk Slovesnost ob 70-letnici Narodnega sveta koroških Slovencev v Kulturnem domu Pliberk je kot »iskren izraz priznanja« počastil tudi slovenski premier Marjan Šarec. Vedno novi izzivi so za narodno skupnost dokaz, da še obstaja.

Polna dvorana Kulturnega doma v Pliberku je v nedeljo potrdila besede predsednika Narodnega sveta koroških Slovencev Zdravka Inzka, da je to »dan hvaležnosti in veselja.« Dan veselja, kot je dejal, tudi zato, ker »imamo v predsedstvu več mladih kot kdaj poprej, predvsem pa je Zbor narodnih predstavnikov poln novih obrazov in poln nove energije.« NSKS je namreč ta dan v Pliberk vabil na slovesnost ob 70-letnici delovanja po Inzkovih besedah »najstarejše in največje zastopniške organizacije, ki je bila vedno hrbtenica narodne skupnosti.«

NSKS je bil ustanovljen 28. junija leta 1949, potem ko se pomemben del koroških Slovencev z Joškom Tischlerjem na čelu ni mogel več poistovetiti z delovanjem Osvobodilne fronte, ki je nastopala kot slovenska politična predstavnica na Koroškem. Zgodovino nastanka NSKS je temeljito popisal zgodovinar Hanzi Filipič v  zborniku »Usoda je koroškim Slovencem zopet dana njim samim v roke,« ki je ob 70-letnici izšel med drugim tudi s prispevki osmih še živečih predsednikov organizacije. Osebne spomine na ustanovitelja Tischlerja je v Pliberku predstavila njegova vnukinja Marica Hartmann. Kot je dejala, je Tischler celo življenje obžaloval, da je leta 1946 zaradi močnega pritiska »nekaterih Slovencev« umaknil kandidaturo samostojne slovenske liste na deželnozborskih volitvah. »Bil je mnenja, če bi tedaj uspeli, bi imeli zastopnika v deželnem zboru še danes.« Tudi te izkušnje so nazadnje Tischlerja prepričale za ustanovitev NSKS leta 1949.

Za kreativno delavnico 2020

Aktualni predsednik NSKS Inzko je v svojem govoru poudaril pozitiven razvoj v kulturi, »še nikoli nismo na kulturnem področju imeli toliko kvalitetnih in inovativnih prireditev kot ravno sedaj.« Spremenila pa se je socialna in demografska struktura, zaradi česar je treba najti nove odgovore na izzive časa. »V tem duhu predlagam za leto 2020 kreativno delavnico in široko debato o vseh zadevah, ki se tičejo naše narodne skupnosti in naše organizacije.« Pri tem bo treba »nekatere stvari« opustiti, druge spet uvesti, meni Inzko, ki je obenem pozval k iniciativnosti. »Borimo se proti temu, da se ne borimo!«

Poziv k enotnosti

Zbrane na slovesnosti je nagovoril tudi predsednik vlade Republike Slovenije Marjan Šarec in podčrtal, da »smo vsi Slovenci del enega naroda,« ki je danes spet združen v Evropski uniji. Slovenija nikoli ne sme pozabiti na Slovence in Slovenke onkraj meja, je zatrdil, obenem pa izrazil željo, da bi se organizacije koroških Slovencev povezale. »Stopimo skupaj. Če bomo Slovenci kot narod nastopali enotno in enotno zastopali svoja stališča, potem bomo tudi bolj uspešni navzven. To je naloga nas v matični domovini kot tudi vas na tej strani meje.« Čestitkam ob obletnici NSKS je Šarec dodal še spodbudo: »Smelo v novih 70 let.«

Za več kot kompromis

Slavnostna govornica je bila Martha Stocker, bivša deželna svetnica v vladi Južne Tirolske in Einspielerjeva nagrajenka. NSKS je v svojih 70 letih imel jasna stališča in opozarjal na krivice, »imel pa je tudi pogum za kompromis, ker najbrž v določenem trenutku ni bilo mogoče iztržiti več,« je dejala. »Pripravljenost za kompromis pa bi za večino moral biti povod, da v znak spoštovanja do pogumne odločitve omogoči več kot predvideva samo kompromis.« Stockerjeva je opozorila, da mora narodna skupnost imeti skupni cilj, »in to je, da krepi lastni položaj, kar je NSKS storil.« Dodala pa je še: »Za narodno skupnost so vedno novi izzvi. Če jih ne bi bilo, je ne bi bilo. Zato so izzivi dokaz, da še obstajamo.«

Slovesnost je zaokrožil kulturni spored, po prireditvi pa se je predsednik slovenske vlade Marjan Šarec v zaprtem krogu sestal še s predstavniki iniciative Skup in slovenskih mladinskih organizacij.