Bernard Sadovnik – 60 let: »2027 kandidiram zadnjič za župana«

V sredo, 17. julija, globaški župan Bernard Sadovnik obhaja 60. življenjski jubilej. Povabili smo ga na pogovor.  Sprva prisrčne čestitke ob vašem rojstnem dnevu, povezane z najboljšimi željami. Kaj si […]
Bernard Sadovnik

V sredo, 17. julija, globaški župan Bernard Sadovnik obhaja 60. življenjski jubilej. Povabili smo ga na pogovor. 

Sprva prisrčne čestitke ob vašem rojstnem dnevu, povezane z najboljšimi željami. Kaj si osebno želite za svoj okrogli življenjski jubilej? 

Bernard Sadovnik: Predvsem si želim, da bi še naprej dobro harmonirali v družini. Ob tej priložnosti se prisrčno zahvaljujem ženi Marjani in otrokoma. Brez njihove podpore ne bi mogel opravljati vseh teh zahtevnih političnih nalog. 

Katerih največjih uspehov se še posebno veselite v svojem narodnopolitčnem delovanju? 

Višek je gotovo bil ta, da sem bil leta 2000 kot »štamc« (zidar) z dvotretjinsko večino izvoljen za predsednika NSKS in da se je pozneje SKS (Skupnost koroških Slovenk in Slovencev) uveljavila kot tretja zastopniška organizacija s 1.300 člani. Vsem, ki so me v minulih 20 letih spremljali v SKS, sem zelo hvaležen. 

Katerih največjih uspehov se – poleg dejstva, da ste bili že dvakrat izvoljeni za župana – najbolj veselite? 

Izvolitev za župana me potrjuje: če imaš dolgoročni cilj in ga dosledno zasleduješ, lahko tudi uspeš. Pri tem je bilo pomembno, da sem bil že pred prvo izvolitvijo za župana 24 let v občinski politiki. V tem času sem ustvaril okoli sebe tudi močen tim. Če imaš dober tim in spoštuješ tudi drugo mnenje, lahko tudi uspeš.

Največje razočaranje v vaši politični karieri? 

Ko sem kot neposredno izvoljeni predsed­nik NSKS doživel puč in bil izpostavljen brutalni gonji, s katero so me hoteli uničiti privatno, gospodarsko in politično.

Vaši načrti za prihodnost na narodnopolitičnem področju? 

Za prihodnost si želim, da bi se vse tri politične organizacije v najkrajšem času znašle pod skupno streho. Konkretno naj bi predsedstva NSKS, ZSO in SKS skupno izdelala stališča, brez preglasovanja, in jih nasproti oblastem skupno zastopala. Predsednik sosveta pa naj bi bil predsednik te skupne organizacije. Časi se spreminjajo, čas je, da se spreminjajo tudi organizacijske strukture. Upam, da bomo v narodni skupnosti našli skupno pot najkas­neje, ko se bom upokojil.                

Boste na občinskih volitvah leta 2027 spet kandidirali za župana? 

Glede na to, da tečejo zelo pomembni projekti, mdr. glede zaščite proti poplavam, in če bo mi dovolilo zdravje, bom leta  2027 spet kandidiral. To bo moja zadnja kandidatura. Definitivno. 

Minulo nedeljo ste kot potomec Peršmanove rodbine pozdravili v Peršmanovem muzeju tudi zveznega predsednika Alexandra van der Bellna in deželnega glavarja Petra Kaiserja. Kaj vam je kot Peršmanovemu potomcu pomenil ta obisk? 

Bil sem ga zelo vesel. Spominjanje je zelo važno. Tudi v bodoče se bom zavzemal za kulturo spominjanja.

Iz rubrike Politika preberite tudi