Arno Kompatscher poudarja, da je nemškogovoreča manjšina v Italiji zaščitena ne le z ustavo, temveč tudi z mednarodnim pravom. Poudarja dobro sodelovanje s Slovenci v Italiji.
V Celovcu je konec minulega tedna potekala že peta konferenca Skupno o problemih manjšin in politiki do njih v organizaciji Mohorjeve družbe.
Med uglednimi gosti, ki so v petek sodelovali na eni od okroglih miz (imela je naslov Katere spremembe potrebuje pravo narodnih skupnosti), je bil Arno Kompatscher, predsednik oz. deželni glavar italijanske pokrajine z avstrijsko oz. nemškogovorečo manjšino Južna Tirolska/Trentino – Gornje Poadižje. Ob robu konference smo ga ujeli za kratek intervju, predvsem z mislijo na volilno zmago skrajno desničarske stranke Bratje Italije na nedavnih parlamentarnih volitvah pri južnih sosedih. Vodja Bratzov, postfašistka Giorgia Meloni, bo tako najverjetneje oblikovala novo vlado v Rimu.
Ena od ezulskih organizacij je od nove vlade že zahtevala, da je treba »zmanjšati potrato denarja« za organizacije slovenske manjšine v Italiji in tudi za italijansko manjšino v Sloveniji in na Hrvaškem. Sicer Melonijeva poudarja, da Italija, vsaj glede Evropske unije, pripada Italijanom. Se bojite, da bi podobne zahteve nova vlada v Rimu lahko imela tudi do Južne Tirolske?
Stranka Melonijeve Bratje Italije je gotovo ne samo nacionalistična, temveč tudi centralistična. Taka usmeritev po definiciji ni prijazna ne do manjšin in tudi ne do avtonomij, kakršno v Italiji uživa naša dežela. Tega se moramo zavedati. Vendar pa na Južnem Tirolskem hkrati ugotavljamo, da naša avtonomija ni zasidrana zgolj v ustavi oz. v ustavnem zakonu, ki ga lahko dvotretjinska večina v parlamentu spremeni. Tega se zaveda tudi Melonijeva. Naša avtonomija je namreč zaščitena še po mednarodnem pravu. Počiva na mednarodni pogodbi in sicer v delu mirovne pogodbe po drugi svetovni vojni. Za nameček je potrjena tudi z dvema resolucijama OZN.
Vse to Italijo dodatno zavezuje k izpolnjevanju teh pogodb glede avtonomije dežele in zaščite naše manjšine. Nihče zategadelj tega ne more kar tako prečrtati. Vendar je treba to avtonomijo tudi vedno znova razvijati naprej, saj zmeraj prihajajo novi izzivi, za katere je treba najti odgovore in se jim prilagoditi. Prav to pa bi lahko bil izziv za prihodnost z novo vlado, ki nastaja v Rimu. Lahko se zgodi, da bi bil ta naš napredek otežen. Kajti tudi če bi vse ostalo, kakor je, bi to za nas že pomenilo nazadovanje. Seveda je treba počakati, ali bo nova italijanska vlada do manjšin poštena in prijateljska. Vsekakor bomo na Južnem Tirolskem vztrajali pri svojih pravicah.
Naj to velja tudi za Slovence v Italiji?
Južni Tirolci imamo v Italiji že zelo dobro razvito sodelovanje z drugimi manjšinami, pa naj gre za Slovence v Italiji ali za frankofone v dolini Aoste. Do vseh smo solidarni in z njimi sodelujemo v raznih gremijih in na različnih ravneh, tudi na političnem nivoju v rimskem parlamentu. To sodelovanje se bo nadaljevalo tudi sedaj.
Vaša stranka, Južnotirolska ljudska stranka, je v novem parlamentu dobila pet sedežev. Prej jih je imela šest. Je pa res, da je po novem italijanski parlament za tretjino poslancev manjši. V resnici torej niste izgubili sedežev?
Ne, seveda ne, če vzamemo v obzir to zmanjšanje parlamentarcev za tretjino, je naša stranka v tem sklicu pravzaprav še nekoliko močnejša kot prej.
Tudi slovenski senatorki Tatjani Rojc se je znova uspelo uvrstiti v italijanski parlament. Vendar bo tokrat kot nosilka liste Demokratske stranke v Furlaniji-Julijski krajini, prav tako kot vaši poslanci, v opoziciji.
S Tatjano Rojc imamo dobre stike in te bomo še naprej gojili, čeprav smo zdaj oboji v opoziciji.
