»Antifašizem osnovna drža republike«

Postopek policijske racije 27. julija na Peršmanovi domačiji je multidisciplinarna komisija ocenila v skorajda vseh točkah za nezakonitega ter neprimernega. Komisija je objavila svoje poročilo v četrtek, 23. oktobra. Dan kasneje so prizadeti zaradi racije v prostorih novinarskega kluba Concordia pripravili tiskovno konferenco. V dvorani je bil postavljen šotor, ki je opozarjal na ovadbo zaradi ilegalnega kampiranja, ki jo je komisija označila kot pretvezo za racijo, resnični cilj pa je bil zbiranje podatkov udeležencev Antifašističnega tabora. Na odru so bili soorganizatorka Antifašističnega tabora in odbornica dunajskega študentskega kluba (KSŠŠD) Yara Palmisano, udeleženec tabora Ertuǧrul Bayraktar, tajnik Zveze koroških partizanov (ZKP) Nikolaj Orasche, odvetnik Rudi Vouk, gradiščansko-hrvaška strokovnjakinja za človekove pravice Terezija Stoisits, vodja dokumentacijskega arhiva avstrijskega upora (DÖW) Andreas Kranebitter in predsednik Društva Peršman Markus Gönitzer. 

Gönitzer je menil, da je bilo izvajanje racije na tako občutljivem kraju, kot je Peršmanova domačija, škandalozno. Kranebitter je dodal, da je bila policijska racija kršitev tabuja, ki na drugem spominskem kraju ne bi bila možna. Vodja DÖW je kritiziral manjkajoče strokovno znanje, spoštovanje in senzibilnost v ravnanju s spominskimi kraji koroških Slovencev in Slovenk. 

V poročilu komisije piše, da je vodja racije pri pripravah pavšalno enačil antifašistično delovanje oz. »antifo« z levim ekstremizmom. Temu izenačenju nasprotujeta tako poročilo kot tudi Kranebitter. Pri tiskovni konferenci je vodja DÖW dejal: »Antifa ni organizacija – antifašizem je drža, in sicer osnovna drža republike. Kdor jo napade, napade tudi temelje republike in demokracije.« 

Na tiskovni konferenci komisije je minister za notranje zadeve Gerhard Karner poudaril, da racija ni imela narodne skupnosti ali spominskega kraja za tarčo. Prizadeti zaradi policijske racije ta sklep kritično ocenjujejo: Po eni strani se antifašističnega tabora ne da enostavno ločiti od muzeja ali od narodne skupnosti, saj ga organizira koroškoslovenska mladina v sodelovanju z muzejem. Po drugi strani je način ravnanja v policijski raciji pokazal, da policija ni imela niti najmanjše senzibilnosti, za udeležence tabora in tudi za narodno skupnost pa je bilo ravnanje retravmatizirajoče. Stoisits je poudarila: »Tudi če namen ni bil protimanjšinski, pa sta to bila ravnanje in učinek.« 

Odvetnik Vouk je izjavil, da trenutno še ni prejel nobenih ovadb zaradi domnevnih kršitev na področju zakona o kampiranju ali o varstvu narave. Obstajata dve ovadbi zaradi upora proti državni oblasti. Vouk pričakuje, da bosta po objavi poročila opuščeni. Poleg tega so bili podatki udeležencev tabora nezakonito zbrani in posredovani. Vouk je menil, da se zaradi posredovanja lahko še vloži pritožbo, če to prizadeti želijo. Odvetnik je že vložil prijavo zaradi zlorabe položaja pri državnem tožilstvu v Gradcu. Postopek poteka. Na tiskovni konferenci je Vouk tudi kritiziral reakcije koroške ÖVP in FPÖ, ki tudi po objavi poročila še vedno ustvarjata sliko o »levoekstremistični antifi«. Te izjave mejijo na obrekovanje in dokazujejo nevednost o tem, kaj sploh pomeni antifašizem, je dejal odvetnik. 

Generalni direktor za javno varnost Franz Ruf je izjavil, da bodo preučili disciplinske ukrepe proti odgovornim. Toda poleg disciplinarnih posledic za odgovorne so govorniki na tiskovni konferenci tudi zahtevali spoštovanje manjšinske identitete, jezika in zgodovine, nobenih represij proti antifašističnim aktivistom, dolgoročno podporo in zaščito muzeju Peršman ter spominskim krajem, reformo zakona o narodnih skupnostih, opravičilo prizadetim, izobraževanje pripadnikov policije o regionalni zgodovini in zastopanje antifašistične drže tako Koroške kot Avstrije. 

Zahteve prizadetih so se v veliki meri prekrivale s priporočili komisije. Tudi slovenski veleposlanik Marko Štucin je menil, da bi po objavi poročila morali slediti jasni odzivi avstrijskih institucij. Dalje je Štucin dejal: »Na vseh tistih področjih, kjer je izpolnjevanje pravic za slovensko manjšino pomanjkljivo, ne bomo tiho.«