Alexander Van der Bellen je obiskal Peršmanov muzej: Avstrijski predsednik poudaril pomen upora na južnem Koroškem

V zadnjih dneh druge svetovne voje, 25. aprila 1945, torej pred skoraj 80 leti so na Peršmanovi domačiji policisti 13. policijskega regimenta in SS ustrelili enajst članov družin Sadovnik in Kogoj, med njimi sedem otrok, starih od enega leta do 13 let. Danes pri Peršmanu stoji edini muzej, ki spominja na upor in preganjanje koroških Slovencev in na pokol družine.

O pokolu je avstrijskemu predsedniku pripovedoval potomec družine Bernard Sadovnik. Preživeli Amalija, Ana, Ciril in Luka Sadovnik so izgubili celotno družino, razen Sadovnikovega očeta, ki jim je bil stric. Sadovnik je poudaril, da se tudi po pokolu za preživele žrtve ni poskrbelo. Člani nekoč premožne družine so morali živeti v najrevnejših razmerah in so bili izpostavljeni sovražnosti tako z nemške kot s slovenske strani, včasih ponižani in oropani dostojanstva. Poudaril je, da se pokol še danes ideološko zlorablja, zaradi česar si ga potomci različno razlagajo.

To ideološko zlorabo po besedah Sadovnika potrjuje tudi incident pred koroškimi deželnozborskimi volitvami leta 2023. Stranka, ki je kandidirala na volitvah, je tedaj v tiskovni izjavi zapisala, da so bili pripadniki SS regimenta 13 na sodišču oproščeni krivde za zločin pri Peršmanu in da so tega zagrešili partizani. Sadovnik je zadevo naznanil državnemu tožilstvu, ki je obtožbo kasneje umaknilo.

Sadovnik je pripovedoval tudi o izsledkih predznanstvene naloge njegovega sina Stanka Sadovnika o travmah potomcev. Polovica družinskih članov sploh ni želela o tem govoriti, pri drugi polovici pa se je izkazalo, da zavestno ali podzavestno zaradi travm trpi še tretja generacija, pri čemer igrajo strahovi in manjvrednostni kompleksi veliko vlogo.

Sadovnik je dodal, da je zamujena dolžnost Avstrije, da upor koroških Slovencev še vedno ni javno priznan v vsej širini družbe, da se ne odraža v zgodovinskih knjigah in da se o njem še vedno raje molči. Moški, ženske in otroci iz večinoma katoliških družin so se uprli nacističnemu režimu in pri tem izgubili svoja življenja, je še povedal in podčrtal, da je upor bil tudi pomemben prispevek pri sklepanju državne pogodbe in pri vzpostavljanju demokracije in miru v naši državi.

Dežela Koroška se bo vedno s hvaležnostjo spominjala prispevka koroških Slovencev k osvoboditvi Avstrije izpod nacionalsocialističnega režima, je izjavil deželni glavar Peter Kaiser, ki je dodal: »Ne bomo pozabili nikogar, ki je dal vse za Avstrijo - z dostojanstvom, hvaležnostjo in globoko žalostjo se bomo spominjali tudi enajstih ljudi, ki so bili umorjeni na Peršmanovi domačiji.«

Avstrijski predsednik Van der Bellen je prišel na Peršmanovo domačijo z ženo Doris Schmidauer. Povedal je, da so se v Avstriji razne skupine uprle nacistom, bodisi konservativci, socialdemokrati ali komunisti. Poudaril pa je, da je bil resen vojaški odpor le v južnih delih Koroške, podprt predvsem s strani slovensko govorečega prebivalstva. Povedal je, da gre pri Peršmanu za umore in da ne razume, da za umore otrok nikoli nihče ni bil kaznovan. Opozoril je na to, da je na dan pokola Dunaj že bil osvobojen in kljub temu se je zgodil zločin pri Peršmanu. Lahko o tem razmišlja, vendar težko govori, je Van der Bellen zaključil svoj zelo emocionalen govor.

Spregovorili sta še županja Železne Kaple Elisabeth Lobnik ter županja Črne na Koroškem Romana Lesjak.

Eva Hartmann je spregovorila v imenu društev, ki upravljajo Peršmanov muzej. Povedala je, da muzej poleg spominjanja prostovoljno opravlja tudi izobraževalno delo. Skozi razstavo sta predsednika Avstrije vodila Markus Gönitzer, predsednik društva Peršman, in Milan Wutte,predsednik Zveze koroških partizanov. V imenu družine je s predsednikom govoril Ferdinand Bevc.

Slovesnosti polaganja vencev so se udeležili tudi poslanca deželnega zbora Manuela Lobnik in Franc Jožef Smrtnik ter partnerka deželnega glavarja Ulrike Wehr.

Več slik: www.www.novice.at/persmanpredsednik