Minuli teden smo izvedeli, da bo avstrijska vlada povišala podpore narodnim skupnostim za štiri milijone evrov. Pristojna ministrica Raab in podkancler Kogler poudarjata, da se vlada s tem zavzema za ohranitev in pospeševanje manjšin.
Dunaj Od zadnjega povišanja podpor narodnim skupnostim (Volksgruppenförderung) je minilo že 25 let. V tej dobi ni prišlo do nobenih prilagoditev vsote, tudi zmanjšanja vrednosti zaradi inflacije niso poravnali. Tako je vsota bila v zadnjih letih vedno enaka, okoli 3,8 miljona evrov je Urad zveznega kanclerja letno namenil trenutno šestim narodnim skupnostim. (V vladnem sporazumu piše, da želijo preveriti še status narodne skupnosti za Jeniše.)
Leta 2018 je po podatkih Urada zveznega kanclerja slovenska narodna skupnost prejela 1,421 miljona evrov, kar je 36 odstotkov celotnega podpornega sklada. Večina podpor za slovensko narodno skupnost je šla v financiranje struktur centralnih organizacij in društev, ki med drugim upravljajo dvojezične otroške vrtce, varstva za otroke, jasli ali mladinske domove, približno deset odstotkov je bilo namenjenih kulturi.
Neštetokrat so v zadnjih desetletjih zastopniki manjšine in nekateri politiki zahtevali nujno povišanje teh podpor, mnogo je bilo prizadevanj, obljub in tiskovnih konferenc, a povišanj ni bilo.
Tako se je na primer v zadnji veliki koaliciji leta 2017 tedajšnja državna sekretarka Muna Duzdar (SPÖ) zavzemala za povišanje teh podpor na 4,5 miljona evrov, a ni uspela.
Tem bolj presenetljiva in razveseljiva je bila vest o podvojitvi podpor, za katero se je na ravni zvezne politike že dolga leta zavzemala stranka Zelenih. Kljub koronski krizi in s tem povezanim primanjkljajem v državnem proračunu (predviden je 6-odstotni deficit v letu 2021) se je zadeva lahko uredila. Že leta 2001 je Terezija Stoisits, tedaj manjšinska govornica Zelenih, zahtevala podvojitev podpor s 50 na 100 miljonov šilingov, česar tedajšnja črno-modra vlada ni uresničila, a devetnajst let pozneje je le uspelo. »Za šest priznanih narodnih skupnosti je to dan veselja. Posebna zahvala velja podkanclerju Koglerju, ki je poskrbel za to, da so besedam sledila tudi dejanja,« je izjavila državna poslanka in manjšinska govornica Zelenih Olga Voglauer. Dodaja, da se s podvojitvijo podpor po četrt stoletja položaj narodnih skupnosti znatno izboljša. »S tem korakom želi Republika Avstrija iraziti spoštovanje za jezik in kulturo narodnih skupnosti.«
Ministrica Susanne Raab (ÖVP), ki je v vladi pristojna za narodne skupnosti, poudarja, da je to močen signalvlade in Republike Avstrije, da so narodne skupnosti velikega pomena, ta denar naj pomaga pri ohranjanju kulture in jezika, podpre projekte v šolstvu in vidnost narodnih skupnosti.
Zadoščenje so izrazili tudi predstavniki manjšine. NSKS poudarjaja, »da je povišanje podpor izpolnitev prvega dela vladnega programa avstrijske vlade, nujno potrebni pa so še nadaljnji koraki na področju vzgoje in izobrazbe ter pri temeljiti reformi Zakona o narodnih skupnostih.« V izjavi za STA je predsednik Valentin Inzko poudaril, da so glavno vlogo pri odločitvi za podvojitev podpor imeli predsednik Alexander Van der Bellen, kancler Sebastian Kurz, podkancler Werner Kogler in poslanka Zelenih Olga Voglauer. »To je eden njenih večjih uspehov v prvem letu v avstrijskem parlamentu,« pravi Inzko.
Predsednik SKS Bernard Sadovnik se je v izjavi za javnost zahvalil ministrici Raab in celotni vladi. Omenja tudi plebiscitno podporo Koroški, s katero se naj po besedah Sadovnika prioritetno podprejo kulturni domovi slovenskih kulturnih društev, zlasti pa še kulturni dom »Šiša« Športnega društva Zahomc.
Za predsednika ZSO Manuela Juga je podvojitev podpor zgodovinski korak glede zaščite manjšin. »Končno se je to po 25 letih uresničilo, že moji predniki so to v različnih političnih funkcijah mnogokrat zahtevali. Plebiscitni dar se naj uporabi za kulturo in projekte, ki so usmerjeni v prihodnost, ohranjajo jezik in pospešujejo sožitje.«
