25 let dvojezičnosti na Gradiščanskem

Ob prvem dvojezičnem napisu v Velikem Borištofu, postavljenem pred 25 leti, je bil nekdanji kancler Wolfgang Schüssel kritičen do dejstva, da je na Gradiščanskem Avstrija potrebovala 45 let za izpolnitev določila Avstrijske državne pogodbe. V organizaciji Centra avstrijskih narodnih skupnosti (CAN) so se 22. septembra spominjali postavitve dvojezičnih krajevnih napisov pred 25 leti. Ob prisotnosti avstrijskih politikov, županov z Gradiščanskega in kulturnih društev so zbrani podčrtali pomen vidne dvojezičnosti za hrvaško in vse druge avstrijske narodne skupnosti. Ob dvojezičnem napisu Veliki Borištof so spregovorili župan Martin Karall (ÖVP), generalni sekretar CAN Josef Buranits, nekdanji zvezni minister Niki Berlakovich in bivši kancler Wolfgang Schüssel. Buranits je posebej omenil »dolgoletne aktivistične proteste mladine in Hrvaškega akademskega kluba, ki so pripeljali do postavitve dvojezičnih tabel«. Niki Berlakovich je spregovoril o odporih politike, ki pred 25 leti ni bila na­klonjena postavitvi dvojezičnih krajevnih napisov. Kljub enoglasnemu sklepu sosveta narodnih skupnosti namreč sedem let ni bilo podpore avstrijske politike za njihovo postavitev, to je leta 2000 uspelo šele vladi Wolfganga Schüssla. »Pokazalo se je, da je prebivalstvo Gradiščanske postavitev napisov za razliko od nekaterih tukajšnjih politikov sprejelo z odprtimi rokami, saj so javni protesti povsem izostali,« je povedal Buranits. Wolfgang Schüssel je podčrtal dobro sodelovanje s tedanjim deželnim glavarjem Karlom Sixtom. Sledila je razprava o vidnosti manjšinskih jezikov v Avstriji, o izobraževanju in uradnem jeziku v evropskem kontekstu. Marian Wakounig, predsednik CAN, je uvodoma dejal, da so »dvojezični krajevni napisi vidni znaki, ki nas dnevno opominjajo, da so jezik, kultura in identiteta del naše skupne zgodovine, pa tudi prihodnosti. So simboli pripoznanja, a tudi zadolžitve: pravice narodnih skupnosti ne smejo biti obrobna tema, temveč morajo biti razumljene kot temelj žive demokracije.« Razpravo s predstavnikom Lužiških Srbov Julianom Nyčo, Marto Stocker iz Južne Tirolske, deželnim svetnikom Heinrichom Dornerjem, nekdanjim predsednikom parlamenta Andreasom Kholom in Buranitsem je moderiral pravnik Roman Roblek. Kot pravi Roblek, so med skupnimi izzivi »dostop do izobrazbe v materinščini, pomanjkanje dvojezičnih vzgojiteljev, učiteljev in uradnikov, priložnosti za uporabo jezika zunaj avtohtonih območij, pa tudi posodobitev zakona o narodnih skup­nostih«.