
V Bistrici nad Pliberkom se vsako leto s proslavo pred občinskim uradom v Šmihelu spominjajo koroškega plebiscita, od katerega letos mineva 105 let. Proslavo v Šmihelu vsako leto organizira globaška in bistriška krajevna skupina koroškega Abwehrkämpferbunda (KAB) s predsednikom Valentinom Leitgebom. Kot pravi bistriški župan Srienz, to proslavo brambovci organizirajo že več kot 20 let. »Občina s to prireditvijo nima opravka, tudi sam sem navzoč le kot gost,« je povedal župan, ki pa je na prireditvi imel tudi krajši govor, v katerem je le v nemščini omenil pomen Slovencev, ki so pri plebsicitu glasovali za Avstrijo.
7. oktobra zvečer so se udeleženci slavnosti, med njimi župana Srienz in Sadovnik, delegacije lokalnih gasilcev, avstrijske vojske, šef pliberške policije in člani Abwehrkämpferbunda (med njimi udeleženka s tablo »Kärntner Windische«) in praproščaki z velikimi koroškimi zastavami, zbrali pred občinskim uradom v Šmihelu. Po petju zbora MGV Petzen Loibach so udeleženci ob glasbeni spremljavi pihalne godbe Marktkapelle Kühnsdorf/Eberndorf odšli na šmihelsko pokopališče, kjer so položili venec ob spomeniku za padle vojake 1. svetovne vojne. Udeleženci so se nato vrnili k občinskemu uradu, kjer so spregovorili predsednik lokalnih brambovcev Leitgeb, župan Hermann Srienz, Elisabeth Rodler in dve šolarki, ki sta podali nekaj misli o miru. Slavnostni govornik, zgodovinar Wilhelm Wadl, je v svojem nagovoru spregovoril o dogajanjih in bitkah pred koroškim plebiscitom: »V Bistrici nad Pliberkom je leta 1910 99,1 % občanov kot pogovorni jezik navedlo slovenščino. Pri plebiscitu leta 1920 je 35,3 % občanov glasovalo za Avstrijo, 64,7 % pa za Jugoslavijo. (...) Poudariti je treba, da pri plebiscitu ni bilo domovini zvestih ljudi in izdajalcev. Pri plebiscitarnih ljudskih odločitvah sta vselej obe opciji na glasovnici enako legitimni.« Wadl, upokojeni direktor koroškega deželnega arhiva in zdaj predsednik društva zgodovinarjev, je omenil tudi obljube koroške deželne vlade koroškim Slovencem pred plebiscitom, češ da bo podpirala kulturni in gospodarski razvoj Slovencev v isti meri kot tistega nemškogovorečih Korošcev. Da te obljube kasneje niso bile izpolnjene oz. kaj se je na Koroškem dogajalo nekaj let zatem med 2. svetovno vojno, Wadl ni omenil. Prireditve so se udeležili predstavniki bistriške SPÖ in ÖVP, ni pa bilo videti predstavnikov bistriške Regionalne liste (REgi). Vladimir Smrtnik, frakcijski vodja REgi in požupan: »Predstavniki REgi se že nekaj let te prireditve ne udeležujemo več, to pa nikakor ne zaradi tega, ker bi bili usmerjeni proti proslavljanju deželnega praznika, pač pa, ker se v naši občini organizira samo enojezično in ker se iz priprav ter oblikovanja izključuje slovenska narodna skupnost. Zahtevamo 10. oktober za VSE in da slavnost odprto ter dvojezično organizira občina, ne pa da se to prepušča društvu brambovcev, čigar predsednik je znan kot nemškonacionalen in nestrpen.«
Župan Srienz ne razmišlja o tem, da bi spominsko proslavo organizirala občina, in ne KAB: »Kot župan to vidim kot nek termin, ki se ga pač udeležim, kot se udeležujem tudi številnih drugih terminov.« Zakaj v Šmihelu proslavo organizira KAB in ne občina kot v Pliberku? Srienz: »Ker je to pač že vsa leta tako bilo, ker je že tradicija.« Na vprašanje, ali razume kritiko predstvnikov REgi, ki se prireditve ne udeležijo, ker je zasnovana enojezično, župan ni želel dati odgovora.
Kaj pravi organizator Valentin Leitgeb na kritiko zaradi ignoriranja slovenščine na proslavi? »Tega ne razumem. Lani je spregovoril okrajni glavar Klösch in je govor zaključil z Danke-hvala, tudi župnik Slavko Thaler je naše nove uniforme blagoslovil v slovenščini in nemščini.« Zakaj na prireditvi ne vključijo slovenščine? »Je pač tako, naše prireditve so v nemščini. KPD Šmihel ima slovenske in s tem tudi nimam nobenih težav,« pravi Leitgeb, ki o sebi pravi, da govori windisch. Da gre tudi drugače, sta pokazali proslavi v sosednjih občinah. V Pliberku na praznovanje vabijo z dvojezičnim letakom, v Globasnici pa je celo novi šef koroških socialdemokratov Fellner spregovoril nekaj slovenskih besed. V Šmihelu pa ure gredo še počasneje.
Iz rubrike Galerije preberite tudi