Pred desetimi leti je bil podpisan memorandum, ki je določal 164 dvojezičnih krajevnih napisov in vseboval tudi sveženj drugih ukrepov. Mislite, da je bila privolitev političnih zastopnikov narodne skupnosti prava odločitev in zakaj?

»Pot še zdaleč ni končana.«

Pragmatično gledano je takrat–no soglasje razumljivo, čeprav je v določenih vprašanjih grozila praznina obljub. Pogosto hvaljeno izboljšanje ozračja zaznavam tudi sam, to dobro vzdušje se pa nekoliko spremeni, kadar si narodna skupnost drzne opozoriti na izpolnjevanje svojih pravic. 
Pot še zdaleč ni končana, manjšina pa naj bi korakala samozavestno v bodočnost.

Niko Wakounig, Žitara vas

»Takrat se ni dalo več doseči.«

Prepričan sem, da je bila kompromisna rešitev vprašanja dvojezičnih napisov pravilna odločitev slovenskih osrednjih političnih organizacij. Takrat se ni dalo več doseči. Kompromis seveda pomeni, da naša pričakovanja niso bila v celoti uresničena in da s tem ostaja grenak priokus. Pozitiven učinek te rešitve je tudi izboljšanje politične klime na Koroškem. Ureditev glede slovenščine kot uradni jezik v občinah Škocjan in Dobrla vas je tipičen znak še zmeraj odklonilnega odnosa dela koroške politike do koroških Slovencev.

Matej Kežar, Škocjan

»Sklepanje kompromisov je nujno potrebno za reševanje konfliktov.«

Vsako sklepanje kompromisov oziroma dogovorov je vedno dobrodošlo in nujno potrebno za reševanje konfliktov, tudi na področju dvojezičnih napisov naših krajev. Vendar pa nas zgodovina uči, da kadar Slovenci sklenemo kompromis, nas to dvojno udari po glavi. Izpolnitev dogovora glede dvojezičnih krajevnih napisov mora biti zato samoumevna, obenem pa menim, da se bo potrebno pri nadaljnjih dogovorih oziroma kompromisih začeti vračati na stično točko, in sicer na obljubo o dvojezičnosti iz časa plebiscita.

Julia Grilc, Bistrica nad Pliberkom

»Privolitev je bila napačna odločitev.«

Privolitev je bila napačna odločitev, ker nas je Avstrija kot pravna država takorekoč potegnila čez mizo in od podpisa naprej je nastal vtis, tako pri Avstriji kakor tudi pri zastopniških organizacijah, kot da bi bila sedaj rešena vsa še odprta vprašanja. Zastopniške organizacije so od tedaj naprej pokazale, da niso zmožne zadostno zastopati pravic koroških Slovenk in Slovencev. 

Simon Pasterk, Železna Kapla