Pred desetimi leti je bil podpisan memorandum, ki je določal 164 dvojezičnih krajevnih napisov in vseboval tudi sveženj drugih ukrepov. Mislite, da je bila privolitev političnih zastopnikov narodne skupnosti prava odločitev in zakaj?

»Večina od manjšine ne more zahtevati kompromisa.«

Če se peljem skozi Koroško, je lepo videti dvojezične table. Kažejo mi, da sem tu doma, kjer je družina in so prijatelji in kjer so bili doma tudi moji predniki. Vprašam se, če smo prezgodaj popustili v našem boju za pravice? Večina od manjšine ne more zahtevati kompromisa. Mislim, da so nas zapeljali in nas prisilili v to rešitev problema. In ko so bile table postavljene, ni bila manjšina, ki je zmagala, temveč večino so pohvalili, da so končno rešili ta dolgoletni konflikt.  
Za prihodnost bi si želel, da bi ljudje, ki imajo politične funktcije na občinah ali v deželi, sami od sebe prevzemali iniciativo za postavljanje tabel.
Dominik Krušic, Bilčovs

»Memorandum je prispeval k dobremu sožitju na Koroškem.«

Menim, da je memorandum, ki so ga sklenili pred desetimi leti, veliko prispeval k dobremu sožitju na Koroškem – žal nam je ta kompromis vzel zelo veliko dvojezičnih napisov. Želim si, da se bo v bodočnosti več ljudi začelo zavedati pomena bogate jezikovne in kulturne dediščine naših krajev in da bodo občine samoiniciativno postavile manjkajoče dvojezične napise. Timna Katz, Pliberk

»Razdvojenost in neenotnost slabita naš položaj.«  

Prevelika razdvojenost in politična neenotnost v ključnih vprašanjih prepogosto slabita naš položaj. Tako je bilo tudi pred desetimi leti: Kompromis marsikdo označuje kot povod za boljše politično vzdušje, vendar menim, da smo z dogovorom izgubili veliko. Le pravično in pošteno bi bilo, če bi člen 7 upoštevali od samega začetka – na podlagi takratnega ljudskega štetja. Z nesrečno ureditvijo so se izšle politične računice tistim, ki so pričakovali močno asimilacijo.
Felizian Ibounig, Pokrče

»S postavitvijo krajevnih napisov zadeva še ni rešena.«

Iz mojega vidika je podpis memoranduma pred desetimi leti bila pravilna odločitev predstavnikov narodne skupnosti, saj je ta pripomogel k zbliževanju obeh narodnih skupnosti. S postavitvijo 164 krajevnih napisov pa zadeva še ni rešena. Imamo še kar nekaj odprtih vprašanj glede dvojezičnega izobraževanja in šolstva, uporabe slovenščine kot uradni jezik ipd. A tudi, če bi se vse zahteve nekdaj uresničile, nam to ne bi pomagalo prav nič, če v družinah ne bomo še naprej govorili slovensko in gojili slovensko kulturo. Christian Laußegger, Borovlje

»S kompromisom se je situacija manjšine deloma poslabšala.«

Legitimno je, da so se študentski klubi pred desetimi leti jasno izrekli proti kompromisu in da se podpis memoranduma še danes kritizira. Seveda politika ne more več zlorabiti teme, kot so to delali Haider in drugi. Na drugi strani se je s kompromisom situacija manjšine poslabšala npr. na področju uradnega jezika. Table so bile zmeraj v ospredju in imajo simboličen pomen, bolj razvidno pa bi moralo biti, da je veliko več v ozadju, npr. dvojezično šolstvo in uradni jezik. 
Simon Urban, Dunaj