Nad 600 let – celo v času svetovnih vojn – je bilo možno izpeljati Pliberški jormak. Vendar isto kot lani, tudi letos jeseni zaradi covid19-pandemije ne bo 628. pliberškega sejma na travniku. V pogovoru mladinci in organizatorji govorijo o čaru jormaka in pomembnosti pliberškega petega letnega časa.

Anna Kunauer-Šumnik, Pazzo

Koliko je bilo že načrtovano za šotor Pazzo in Filou?

V bistvu smo imeli že rezervirano opremo in razne aparate za šotor Pazzo in Filou. Ker se bi Jormak končal 6. septembra in se dan navrh začne European Bike Week na Baškem jezeru, nismo mogli tvegati, da bi stali na jormaku brez opreme – saj odgovorna podjetja ne morejo postaviti opreme v tako kratkem času. Pri rezervaciji smo pa pripomnili, da ne vemo, ali bo sploh prišlo do Pliberškega jormaka. Za načrtovanje bi pa seveda potrebovali več časa, vaj imamo na jormaku dva šotora in varimo svoje pivo.

Je za čas jormaka načrtovano kaj posebnega kot nadomestilo?

Prepričana sem, da trenutno ves Pliberk malo špekulira za ta čas in diskutira o tem, kaj se bi lahko izpeljalo namesto jormaka. Osebno mislim, da bomo mi na vsak način poskusili postaviti kaj manjšega kot nadomestilo. Seveda pa to ni odvisno samo od nas, temveč tudi od okoliščin.

Je bila prava odločitev odpovedati jormak?

Iz gospodarskega vidika je odpoved Pliberškega jormaka katastrofa. Na drugi strani bi pa tudi bila katastrofa, če bi jormak izpeljali kot vsako leto, pa ne bi bilo obiskovalcev in obiskovalk. Za podjetnike bi bil to zelo velik rizik. V prvi vrsti mi pa leži na srcu, da ljudje jormaka ne bodo pozabili. 

Ob tem ne mislim na domačine, temveč na ljudi, ki prihajajo od daleč. Zavedati se moramo, da je naloga domačinov da bo v prihodnih letih živela ta pliberška tradicija naprej. Na žalost sem slišala, da bi nekateri šotori, ki jih poznamo že vsa leta, na letošnjem jormaku ne bili prisotni zaradi negotove situacije. V tem smislu moramo podjetniki potegniti za eno vrv in se ne gledati kot konkurenco, saj potrebujemo drug drugega. 

Upam, da se bodo v prihodnjih letih regionalni podjetniki in podjetnice še naprej povezovali in bo tako Pliberški jormak spet možen. Osebno me namreč zelo boli, da se ta tradicija ne more nadaljevati, saj sem na jormaku že več kot 30 let in celo v času, ko sem živela v Nemčiji, sem se za za ta čas vedno vrnila v Pliberk, pomagala v šotoru in srečala prijatelje in prijateljice. To je bil fiksen del leta. Današnji mladini pa želim prav isto.

Matej Trampusch-Novak, predsednik SPD Edinost

Koliko je bilo za svavejo uto že načrtovano?

Pravzaprav ni bilo načrtovano kaj dosti. V primeru, da bi letošnji Pliberški jormak lahko izpeljali, bi svaveji uti igrali isti ansambli kot pred dvema letoma. V tem smislu smo bili realisti in v bistvu sploh nismo pričakovali, da bo letos prišlo do Pliberškega jormaka. Natančneje bi pa šele začeli načrtovati, ko bi bila izpeljava jormaka potrjena – saj podrobno načrtovanje poteka prej ni mogoče.

Ali je SPD Edinost zaradi odpovedi jormaka imelo finančne težave?

Ne. Kot rečeno, ga letos sploh nismo pričakovali.  Zaradi tega tudi nismo plačevali ansamblov vnaprej, tako da zaradi financ nismo imeli težav.

Mislite, da je bila pravilna odločitev odpovedati jormak že drugič zaporedoma?

V današnji situaciji je bila to verjetno prava odločitev. Saj danes še ne vemo, kako bo jeseni s pandemijo. Prepričan pa sem, da tudi v primeru, ko bi smeli izpeljati Pliberški jormak, ne  bi prišlo toliko obiskovalcev in obiskovalk kot v preteklih letih. To je dobro razvidno tudi iz drugih večjih prireditev. Iz tega vidika je bilo gotovo pametneje odpovedati letošnji jormak. Seveda pa vsi upamo, da bo leta 2022 spet možno priti v svavejo uto. Odvisno bo to od tega, ali bodo vsi pogoji in vse okoliščine to omogočale.

Maximilian Kumer, študent v Celovcu

Kako vidite odpoved letošnjega Pliberškega jormaka?

Prepričan sem, da Pliberški jormak koroško-slovenski mladini pomeni zelo veliko. V bistvu vsi komaj čakajo na te štiri dni v letu. Upal sem, da bo letošnji jormak možen vsaj pod določenimi pogoji, kot so to na primer 3G-pravila. Morda bi bilo tudi dobro, če bi se lahko testiral na SARS-CoV2 na kraju dogajanja in bi nato bil test veljaven vsaj 24 ur. Žalostno se mi zdi, ker Pliberški jormak obstaja že več kot 600 let in so ga celo kljub svetovnima vojnama vsako leto izpeljali. Zaradi pandemije mora pa ta pliberška tradicija mirovati. Na drugi strani pa razumem tudi odgovorne, ker je tveganje vendarle previsoko. Saj na prvem mestu stoji zdravje ljudi in ne zabava.

Luka Stern, študent na Dunaju

Kaj vam kot študentu na Dunaju, ki je doraščal v Šmihelu pri Pliberku, pomeni Pliberški jormak?

Pomeni mi isto kot verjetno tudi večini otrok in mladincev v Pliberku: peti letni čas. Za ta čas leta ni pomembno, kaj in kje delaš ali študiraš. Samoumevno je, da za jormak prideš domov in se srečaš s starimi prijatelji in znanci, ki jih med letom ne srečaš. Za študenta na Dunaju ni enostavno ostati v stiku z vsemi starimi kolegi in kolegicami – ravno to pa omogoča Pliberški jormak. Zaradi pandemije sem na žalost bil še manj doma na Koroškem kot prejšnja leta in zato se mi zdi zelo škoda, da mi ne bo mogoče se družiti z znanci na jormaku.

Kako ste v prejšnjih letih doživljali te štiri dneve?

Prejšnja leta sem vedno rad pomagal v svaveji uti za šankom, ker je ta šotor zame že vedno bil važen del Pliberškega jormaka. Poleg tega pa ima tudi moj stric svojo stojnico v šotoru Alpe-Adria, kjer seveda tudi rad priskočim na pomoč. Najlepše pa je srečati prijatelje in prijateljice in z njimi doživljati lep čas.

Ste mnenja, da je odpoved jormaka pravilna ali pretirana odločitev?

Zaradi tega, ker študiram na področju bolniške oskrbe, že mesece doživljam situacijo v bolnišnicah in vidim, kako ljudje trpijo, sem prepričan, da je bilo pravilno odpovedati jormak. Sejem, ki ga  obišče več kot 140.000 ljudi, ima velik potencial, da se v šotorih okuži precej obiskovalcev z virusom. Seveda bi bilo možno paziti na razdaljo, vendar mislim, da bi to ne bil jormak, kot ga vsi poznamo in maramo.

Matjaž Smrtnik, študent na Dunaju

Kaj vam pomeni Pliberški jormak in kaj boste letos najbolj pogrešali zaradi odpovedi?

Pliberški jormak zame pomeni v prvi vrsti srečanje s starimi prijatelji, ki jih zato, ker študiram na Dunaju, dolgo časa nisem videl. V bistvu je jormak zame zato zelo pomemben, ker mi omogoča stik z domačim krajem in ljudmi, ki jih med letom zelo redko vidim. Ni važno, ali študiraš v Celovcu, Gradcu ali na Dunaju. Kot Pliberčan je samoumevno, da prideš na jormak. Ni važno kolikokrat si med letom srečal stare prijatelje, enkrat na leto si lahko prepričan, da jih srečaš v Pliberku. Zame osebno je to čar Pliberškega jormaka. Najbolj bom letos pogrešal prav to srečanje. Verjetno mlajši tudi zelo pogrešajo razne atrakcije, zame pa je na jormaku v ospredju predvsem »gavda«. To pomeni v prvi vrsti stik s starimi prijatelji iz šole in raznih društev. 

Mislite, da je bila prava odločitev jormak spet odpovedati? Kako bi ga mogoče vendarle lahko izpeljali?

To je težko vprašanje, ker je verjetno odvisno od najrazličnejših faktorjev, ki vplivajo na take masovne prireditve in infekcijsko dogajanje. Vendar mislim, da smo korono medtem vsaj malo ukrotili in bi z raznimi koncepti, ki jih medtem tudi drugje že poznamo, lahko verjetno tudi izpeljali jormak. Mislim, da je tako, da je medtem itak skoraj vsak – in septembra bo to še bolj očividno – imel možnost cepljenja oziroma je že prestal okužbo. Zato si sam stavljam vprašanje, zakaj vedno še vsa ta panika. Ta, ki se boji, pa naj ostane doma! Tako to vidim jaz.