Slovenija v pričakovanju nove vlade
Slovenija Zgodilo se je to, kar smo domnevali že v poročilu (Novice 23/ 2018) o izidu nedavnih državnozborskih volitev v Sloveniji: izid volitev je pomenil za Janeza Janšo Pirovo zmago. Prvak SDS (Slovenska demokratska stranka) je bil sicer s 25 mandati (plus štiri) jasen zmagovalec, toda že takoj po volitvah je bilo zaznati, da bo težko našel zaveznike, s katerimi bi lahko sestavil vlado z večinsko podporo v 90-članskem slovenskem parlamentu. Drugouvrščeni Marjan Šarec, ki je s svojo listo LMŠ prvič kandidiral in dosegel 13 mandatov, je bil uspešnejši: zbral je okoli sebe koalicijske partnerje SMC (Stranka modernega centra), ki jo vodi dosedanji predsednik vlade Miro Cerar, SD (Socialdemokrati), DeSUS (stranka upokojencev) in SAB (Stranka Alenke Bratušek).
Šarca je parlament v petek, 17. avgusta, že izvolil za najvišjega predstavnika vlade, listo ministrskih kandidatov pa mora novoizvojeni vladni predsednik vložiti v 15 dneh po njegovi izvolitvi. Kako bo vlada uspevala, je seveda odprto. Gre namreč za manjšinsko vlado, ki je odvisna od parlamentarne podpore s strani Levice, dokaj samozavestne stranke, in to zlasti še po njenem uspešnem volivnem boju. Katere osebe bodo novi ministri, za del vlade še ni znano. Dogovorjeno je, da bo Miro Cerar postal zunanji minister, dosedanji zunanji minister Karl Erjavec (DeSUS) pa bo prevzel ministrstvo za obrambo. Minister za kulturo naj bi postal Dejan Prešiček (SD), medtem ko naj bi postala ministrica za kmetijstvo Irena Majcen (DeSUS).
Minister Žmavc se poslavlja
Za slovenske manjšine v Avstriji, Italiji in na Madžarskem se postavlja seveda vprašanje, kdo bo novi minister za Slovence v zamejstvu in po svetu? Pred redakcijskim zaključkom je bilo samo znano, da naj bi bila to oseba iz Stranke Alenke Bratovšek (SAB). Šefica SAB je bila kratko časa tudi predsednica slovenske vlade. V tej funkciji se je med drugim srečala z deželnim glavarjem Petrom Kaiserjem v Železni Kapli, kjer ju je gostil župan Franc Jožef Smrtnik.
Kdo bo v bodoče v Ljubljani glavni sogovornik zamejskih Slovencev, torej še ni jasno. Na vsak način jasno pa je, da dosedanji minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazd Žmavc (DeSUS), ki je od leta 2014 na krmilu urada za zamejske Slovence, ne bo več v tej funkciji in se bo sploh poslovil iz vladne politike.
Za predsednika ZNP Nantija Olipa je zelo pomembno, da ima Slovenija posebnega ministra za zamejske Slovence. V stališču za Novice poudarja: »Navzven je za našo narodno skupnost pristojni minister prepoznaven signal za vse sosedne države, navznoter pa je potrdilo samoumevnosti glede širšega slovenskega kulturnega in jezikovnega prostora. Razen tega je minister neposredni sogovornik organizacij za hitro reševanje odprtih ali nepričakovano nastalih problemov. Če bi naše vprašanje bilo v pristojnosti predsednika vlade ali zunanjega ministra, bi dolgo čakali na rešitve, ker imata objektivno gledano zelo zaseden terminski koledar in celo vrsto vladnih obveznosti.«
KOMENTAR
Saj imate ministra
Kot napovedujejo v slovenskih vladnih krogih, bodo Slovenci v zamejstvu in s tem tudi slovenska narodna skupnost na Koroškem ter Štajerskem spet dobili svojega ministra. Na prvi pogled gotovo zelo razveseljivo, ker je minister »neposredni sogovornik organizacij za hitro reševanje odprtih problemov« (Nanti Olip). Nedvomno je Olipova argumentacija upravičena, čeprav se je v dobi Žmavčevega ministrovanja med drugim izkazalo, da ni bilo možno rešiti izrazito praktičnega vprašanja – zagotoviti namreč finančna sredstva za Novice tako, da se urednikom in bralcem ni treba iz leta v leto tresti za preživetje edinega sekularnega tednika koroških Slovencev. Temu se tudi ni treba čuditi. Je pač razlika, če se zavzema v pogajanjih z avstrijsko vlado za rešitev tega vprašanja (in drugih odprtih zadev) predsednik vlade (zunanji minister), ali, če obtičijo pogovori ministra pri nekem višjem uradniku, in, če ima srečo, pri državnem sekretarju. V pomiritev pa ti rečejo: kaj hočete, saj imate celó ministra …
