V četrtek, 24. februarja, se je zgodaj zjutraj začel napad Rusije na Ukrajino. Medtem ko smo povečini še mirno spali, so se Rusi zbudili ob govoru predsed­nika Putina, ki je oznanil vojaško posredovanje v sosednji državi, Ukrajinci pa ob zvokih siren in eksplozij. Že naslednjega dne so na celovškem Novem trgu zavihrale ukrajinske zastave, in sicer na manifestaciji solidarnosti z Ukrajino. Protivojni shod je v neprijaznem vremenu privabil kakih 100 ljudi. Navzoče smo prosili za kratke izjave.

Narodnostno mešana množica

Na Novem trgu smo v petek, 25. februarja, srečali Ruse, Ukrajince, Beloruse, Sirijce, koroške Slovence in Avstrijce obeh spolov, združene v ogorčenju spričo ruskega napada na Ukrajino. 

Na plakatih protestnikov so bile zahteve za izključitev Rusije iz sistema mednarodnega bančnega poslovanja SWIFT, za zaustavitev Putina in vojne, sporočali pa so tudi, da Ukrajina ni del Rusije in nikoli ne bo. Poleg tega so zahtevali prepoved poletov nad Ukrajino in vojaško pomoč za napadeno državo. Morda najduhovitejši plakat je ruske vojake pozival, naj raje ostanejo doma in pomagajo svojim ženskam v gospodinjstvu.

Vitalij: (na sliki levo)

Prihajam iz Belorusije, v Ukrajini imam prijatelje, prav tako med Ukrajinci tukaj na Koroškem. Podpiram Ukrajino in njene ljudi, hkrati pa občutim močan sram zaradi vloge moje države pri napadu na Ukrajino. Beloruska vojska namreč podpira rusko pri tej invaziji. Tako Belorusiji kot tudi Rusiji od srca želim, da čimprej odslovijo  ljudi, ki vladajo obema državama, saj je kakršnakoli demokratizacija v obeh državah možna šele po odhodu Lukašenka in Putina.


Stefan: 

Na shod sem prišel z ženo, ki je Ukrajinka. Javnost želiva seznaniti s tem, kaj se dogaja nedaleč od naših meja in kakšno škodo ter grozo ljudem prinaša Putinov napad na Ukrajino. Vse svobodoljubne ljudi, a tudi Evropsko unijo in generale zveze NATO pozivava k vsem možnim korakom za čimprejšnjo zaustavitev vojne, v kateri vsak dan ljudje izgubljajo življenja. Moja žena je zaradi dogajanja v njeni domovini povsem čustveno razrvana in nemočna. Njeni starši so še v Ukrajini, oče moje žene se je s kalašnikovko v strahu pred plenjenjem zabarikadiral v stanovanju.


Tatjana: 

Prihajam iz Belorusije, iz Minska. V trenutku kaže, kot da bi se moja država lahko vsak trenutek pridružila ruski agresiji nad Ukrajino. Temu močno nasprotujem, boli me to, kar se dogaja, saj imam v Ukrajini mnogo prijateljev, čudovitih in ljubeznivih ljudi. To, kar počne Putin, je nevredno človeka in nima mesta v 21. stoletju. Borim se in se bom še naprej borila za to, da se vojna v Ukrajini konča.

Tatjana (levo) in Marina (desno)

Marina: 

Rojena sem v Moskvi. Želim izraziti podporo prijateljem in sorodnikom v Ukrajini, a tudi po Koroškem, ki trpijo zaradi vojne in ne morejo spati. Rada bi, da vedo, da lahko računajo na našo pomoč in podporo.