Daniela Topar je po Milki Kokot prevzela predsedovanje Zvezi slovenskih žena. S pomlajenim odborom naj bi se dejavnost razširila in posodobila.
Šentjanž Več ko dve desetletji je Milka Kokot predsedovala Zvezi slovenskih žena (ZSŽ) in ji s svojimi vodstvenimi in organizacijskimi sposobnostmi dala poseben pečat. 70 let po ustanovitvi ZSŽ, naslednice Antifašistične fronte žensk, nastale v partizanskem gibanju, je Kokotova na izrednem občnem zboru minulo soboto v k&k centru v Šentjanžu predala vodstvo soglasno izvoljeni novi predsednici Danieli Topar, sama pa je bila soglasno izvoljena za častno predsednico. Daniela Topar, rojena Errenst, je doma v Škofičah, kjer je dejavna v domačem Slovenskem prosvetnem društvu Edinost, zaposlena pa je pri Slovenskem sporedu ORF v Celovcu. Z njo je naloge v odboih ZSŽ prevzela vrsta mlajših žensk, s pomladitvijo se ZSŽ po besedah Toparjeve tako kaže kot zveza za vse generacije.
Ne opredeljujemo, kaj je več, kaj je manj vredno
Kakšni bodo novi poudarki pri ZSŽ?
Daniela Topar: Še bolj želimo vključiti mladino. Oblikovali bomo manjše skupine, tudi z mlajšimi ženskami, ki sem jih povabila v razširjeni odbor. Ukvarjale se bodo s temami, s katerimi se soočajo ženske različnih generacij. Med drugim naj bi se družile tudi mlade matere, kar sem sama pogrešala, ko je bil moj sin še manjši, teme pa so tudi gospodarstvo, pravo, zdravje, izobraževanje. Že sedaj sem radovedna, v kakšno smer se bo to razvilo.
Napovedali ste, da naj ne bi več delali medsebojnih razlik. Na kaj ste s tem merili?
Pogosto imam občutek, da smo si same na poti, da se postavljamo v odnosu do drugih na višjo raven, kot da bi potrebovale koga pod seboj. Če kakšna ženska želi, da bi rada ostala kot mama doma, to v primerjavi z drugimi, ki so dejavne v poklicu, ni manj vredno. Če se katera odloči, da ostane samska ali da je samohranilka ali pa če se želi osredotočiti na kariero, je treba v vsem videti nekaj pozitivnega in ne opredeljevati po kategorijah, kaj je več in kaj je manj vredno.
ZSŽ je obenem žensko in tudi slovensko manjšinsko združenje. Kako zelo se ta dva pola med seboj povezujeta?
Ženske so v dvojnem manjšinskem položaju. Deloma še vedno veljajo za šibki spol, na drugi strani pa je slovenščina na Koroškem in v Avstriji kot manjšinski jezik še vedno v manjvrednem položaju, kar je po svoje zajeto že v besedi manjšina. Prav zaradi tega se je treba znebiti družbenih verig, ženske se morajo med seboj še bolj povezovati, da s skupnimo močmi dosežejo napredek.
Za ženske je v Avstriji na voljo ministrstvo, na Koroškem pa posebna pooblaščenka. Pri javnih razpisih je nemalokrat navedeno, da ima ob enaki kvalifikaciji prednost ženska kandidatka. V čem ženske glede enakopravnosti sploh še zaostajajo za moškimi?
V zahodnem svetu je neenakopravnost med spoloma še najbolj vidna pri plačah.To je povezano tudi s starševstvom in vprašanjem, kdo ostane doma pri otrocih. Večinoma so to ženske. Pogosto so zaposlene samo za polovični delovni čas, ker pač ni samoumevno, da doma lahko ostane tudi oče.
Kaj pričakujete od moških? So v prizadevanjih za enakopravnost nasprotniki ali partnerji?
Jaz jih vidim kot partnerje, s katerimi je treba biti v dialogu, še posebej s tistimi, ki radikalno nasprotujejo enakopravnosti. Moški in ženske smo različni, moramo pa biti enakopravni.
Prihodnosti ne glejmo skozi temna očala
S kakšnimi občutki in pričakovanji ste predali vodstvo ZSŽ v mlajše roke?
Milka Kokot: Izredno sem vesela, da smo dobili mlajše odbornice in predsednico, kar danes na Koroškem ni tako enostavno, in z izredno dobrimi občutki predajam mesto Danieli. Sama sem bila 22 let in pol predsednica in tudi meni na začetku ni bilo lahko, saj se morala paziti, da nisem preveč zapustila stopinj, ki jih je pustila Milena Gröblacher.
Imate kakšne nasvete za svojo naslednjico, ki je stopila sedaj v vaše stopinje? Prav je, da se bodo držale določenih stalnic, kakor so 8. marec ali izobraževalni seminarji, ki jih že 25 let uspešno prirejamo v Portorožu. Zelo presenečena pa sem bila, da imajo dosti načrtov in se zavedajo, da je še zelo veliko izzivov in prepričana sem, da bodo temu kos.
Kako ste sami doživljali spremembe vloge žensk v zadnjih desetletjih?
Spremembe so zelo vidne, pojavljajo pa se novi problemi v odnosih med spoloma, predvsem pa so razlike v dohodkih, od katerih je odvisna tudi pokojnina. Sicer pa so ženske postale bolj samozavestne in se še bolj vključujejo. To vidimo pri nas na Koroškem – do učiteljice, predsednice kulturnih društev in na številnih drugih položajih. Prihodnosti ne smemo gledati skozi temna očala, temveč moramo gledati, da bo še boljša.