Celovec Število govorcev lužiške srbščine je pod pragom stabilnosti, kar pa še zdaleč ni razlog za kapitulacijo.

»Poizvedovanje po Googlu o Lužiških Srbih daje v glavnem tri zadetke: pisane pirhe, velikonočne jezdece in dekleta v narodni noši,« je pred dnevi v Mohorjevi knjigarni v Celovcu na pogovornem večeru o manjšinah kot oknu v svet dejal Dawid Statnik, predsednik Domowine, krovne organizacije Lužiških Srbov. O sebi Srbi, ki živijo na vzhodu Nemčiji v zveznih deželah Saška – Gornja Lužica – in Brandenburška – Spodnja Lužica, ne pravijo, da so narodna skupnost, temveč, da so narod – Serbski lud. In ta narod je več kot zgolj omenjena folklora, kljub vsem zgodovinskim pretresom vztraja in gleda v prihodnost, je dejal Statnik.

S Slovenci imajo Lužiški Srbi skupno, da so svojo prvo knjigo in knjižni jezik dobili v dobi reformacije. Toda Luther je tedaj dejal, da se zanje ne splača izdajati knjig, češ da bodo po 50 letih izginili. »Pa smo še vedno tu,« je kljubovalno odgovoril Statnik. Tudi Srbi so bili dolgo pod močnim asimilacijskim pritiskom, zlasti v Spodnji Lužici. Tam je pod prusko vladavino veljal tako imenovani vendski tolar (Wendenthaler) – denarna nagrada za učitelje, katerih šolarji niso več govorilo po srbsko.

Z južnimi Srbi Lužiške Srbe ne druži nič razen skupnega imena in slovanstva, pri čemer sodijo v Lužici v skupino zahodnih Slovanov. Na splošno velja, da je danes v Gornji Lužici 40.000 Srbov, v Spodnji pa 20.000, a Statnik je opozoril, da je resnično število govorcev precej nižje – 18.000 in 7.000. »Unesco pravi, da je za stabilnost jezika potrebnih 200.000 govorcev, lužiška srbščina je torej resno ogrožena.« Proti negativnemu razvoju se danes borijo s programom Witaj, otroke že od najmlajših let naprej v vzgojnih ustanovah uvajajo v jezik. Vse večji problem so mešani zakoni, veliko ozemlja – in domačih vasi – so Srbom odžrli dnevni kopi rjavega premoga. A »serbski lud« se ne da, pravi Statnik, in se z izzivi sooča aktivno – s pridobivanjem političnih partnerjev za krepitev položaja naroda, s prilagoditvijo digitalizaciji (»da bi Google znal srbsko«) in z jezikovnim marketingom za razvoj jezika in jezikovne skupnosti.

V sredo, 27. novembra, pa je v okviru niza Manjšine – okno v svet v Mohorjevi knjigarni o Čehih na Dunaju spregovoril Karl Hanzl.