Kot je 16. januarja poročalo več avstrijskih medijev, je Ministrstvo za okolje in prostor Republike Slovenije (RS) podaljšalo obratovalno dobo Nuklearne elektrarne Krško za 20 let, do leta 2043. Dežela Koroška bo od zvezne vlade zahtevala »odločno ukrepanje« za zaustavitev »zastarele in nevarne nuklearke«.
Lani februarja je Ministrstvo za okolje in prostor RS objavilo javno naznanilo za izdajo okoljevarstvenega soglasja za podaljšanje obratovalne dobe Nuklearne elektrarne Krško (NEK) s 40 na 60 let. Omenjeno ministrstvo je nato izvedlo presojo vplivov na okolje, na podlagi katere je 13. januarja letos izdalo okoljevarstveno soglasje za podaljšanje obratovanja NEK do leta 2043, o katerem je danes poročalo več avstrijskih medijev, sklicujoč se na STA.
Kot je na novinarski konferenci 16. januarja potrdil minister za okolje in prostor Uroš Brežan, ima jedrska elektrarna v Krškem po presoji varnostnih tveganj dejansko soglasje za obratovanje do leta 2043. Po besedah ministra Brežana je bilo okoljevarstveno soglasje izdano na podlagi programa ukrepov za zagotavljanje jedrske varnosti in velikih investicij v izboljšanje varnosti, ki jih je pripravila jedrska elektrarna Krško.
Okoljevarstveno soglasje za podaljšanje obratovalne dobe je trenutno »v postopku vročanja vsem strankam in stranskim udeležencem ter sodelujočim državam«, navaja ministrstvo na svoji spletni strani gov.si (Okolje in prostor). V čezmejnem posvetovanju so sodelovale vse štiri sosednje države – Hrvaška, Avstrija, Italija in Madžarska ter Nemčija. Navodila za presojo vplivov na okolje za podaljšanje življenjske dobe nuklearke je pripravila mednarodna delovna skupina tridesetih držav, vodili pa sta jo Nemčija in Velika Britanija, še navaja ministrstvo.
Avstrija, ki se je leta 1978 na referendumu odpovedala proizvajanju jedrske energije, od tega leta naprej zelo kritično zasleduje razvoje na področju gradnje, delovanja in obratovalne dobe jedrskih elektrarn v sosednjih državah. Tudi na odziv Koroške, ki se je v preteklosti skupaj s Štajersko zavzemala za zaustavitev nuklearke, ni bilo treba dolgo čakati. Deželni glavar Peter Kaiser je odločitev slovenskih oblasti o podaljšanju obratovalne dobe označil za »težko razumljivo razočaranje« spričo »prastare nuklearke«, ki »nedaleč od nas« leži »direktno na tektonski prelomnici«. Državnozborska poslanka Zelenih Olga Voglauer šteje odločitev slovenskih oblasti za napačen signal sredi zelenega energetskega obrata, in napoveduje nadaljnje zavzemanje Zelenih za predčasno zaustavitev jedrske elektrarne v Krškem. Po prepričanju Voglauerjeve slovensko Ministrstvo za okolje in prostor v postopku kljub drugačnim zagotovilom »sploh ni upoštevalo številnih relevantnih ugovorov sosednjih držav«.
Največ razprave v okviru presoje vplivov na okolje je bilo prav glede potresne varnosti. Minister Uroš Brežan je prepričan, da so uspeli na strokovni ravni odgovoriti na vse pomisleke avstrijske strani. NEK sicer prenese potrese do 7. stopnje, ob zadnjih potresih v Zagrebu in Petrinji se je nuklearka zaustavila in ni utrpela nobenih poškodb, je povedala vodja sektorja za okoljske presoje na pristojnem ministrstvu Vesna Kolar Planinšič.
Republika Slovenija v Krškem sicer načrtuje tudi gradnjo 2. bloka edine slovenske jedrske elektrarne, za katero je že bilo izdano energetsko dovoljenje, a trenutno ni jasno, kdaj naj bi se ta 2. blok začel graditi, če se bo sploh gradil spričo načrtov o solarizaciji aktualne slovenske vlade pod vodstvom Roberta Goloba.
