Iz Koroške v Ameriko
V Bostonu se govori o »indijanskem poletju«. Drevesa so pobarvana rdeče, rumeno in oranžno. Tla so posuta z listjem in jesensko sonce sije na glave študentov in študentk. Tistih pa je kar dovolj, kajti slovito Harvard University obiskuje okroglo 22.947 mladincev.
Boston Eden izmed njih je koroški Slovenec Simon Schnabl. Toda ob koncu tedna, 27. in 28.oktobra, ni bil edini član manjšine, ki je poskakoval po kampusu znamenite univerze. Kajti Schnabl je v kooperaciji z režiserko Sabino Zwitter organiziral screening dokumentarca »Sence sramote«. Film so pokazali v Harvard Hall v sobi 201.
Prezentacija dokumentarca o holokavstu in njegovih posledicah je dobila tisto soboto še poseben pomen, kajti to je dan po antisemitskem atentatu, ki je bil izveden na sinagogo v Pittburghu. Enajst Judinj in Judov je bilo ubitih v njihovem svetem prostoru.
Pri predstavitvi filma, ki se osredotoča na drugo svetovno vojno ter na posredovanje travme, ki jo je povzročila pri skupinah žrtev, je potreben za ameriško publiko kratek uvod v tematiko. Schnabl je torej sestavil desetminutni uvodni tečaj, v sklopu katerega je razlagal nacionalsocialistični režim v Avstriji, predstavil manjšine Judov, Romov, Sintijev ter koroških Slovencev, obdelovanje zgodovine s strani Avstrije, Ortstafelsturm, politika Jörga Haiderja ter pomen dokumentarca, ki je osvojil nagrado »Prof. Claus Gatterer« leta 2014.
Film prikazuje tri mlade ženske s koreninami v manjšinah. Ljudje iz treh generacij jim pripovedujejo svoje doživljaje v povezavi z nacionalsocialističnim režimom. Kajti tako žrtve in preživeli druge svetovne vojne kot tudi še druga in tretja generacija občuti posledice travm, ki jih je povzročil režim.
Ko je postal ekran temen, sta se Sabina Zwitter in visoki predstavnik Bosne in Hercegovine Valentin Inzko stavila diskusiji s publiko. Pogovor je tekel o diskriminaciji manjšin danes, o situaciji v Bosni in Hercegovini, o hujskanju proti muslimanom, o antisemitizmu ter o avstrijski politiki. Gledalka je menila, da ji nikoli ni bilo jasno, koliko različnih skupin je deportacija in represija fašističnega sistema prizadela in kako do danes vse vpliva na njhove potomce in potomke. »Dokumentarec mi je pravkar odprl oči,« je rekla študentka nevrologije.
Naslednji screening filma bo na avstrijski ambasadi v Washingtonu.
