Pobrateno mesto Celovca Černovice leži na zahodu Ukrajine v Bukovini. Tam je zaenkrat mir, a se mesto s približno 250 tisoč prebivalci sooča s pomanjkanjem goriva in vse številnejšimi begunci z vzhoda Ukrajine.

Po besedah domačina Alexandra Schlampa, honorarnega konzula Republike Nemčije in člana Sveta Nemcev v Ukrajini, se je po dveh tednih vojne prebivalstvo Černovic podvojilo, vsak dan pa v mesto prihajajo novi begunci. Schlamp je tudi poslovodja Volkswagnove tovarne v Černovicah, v kateri tudi po 24. februarju nadaljujejo s produkcijo na tretjini siceršnjih zmogljivosti. Situacijo v mestu opisuje kot kritično, saj lokalno gospodarstvo ni bilo pripravljeno na prihod tolikšnega števila beguncev. 

Humanitarna pomoč po besedah Schlampa v velikem obsegu prihaja v Černovice, a ne ostane tam, temveč potuje naprej k obleganim mestom na vzhodu države. Na vojno v državi poleg beguncev vsak dan spomni tudi sirena, ki svari pred letalskim napadom, a na srečo do sedaj (8. marec, op. TV) Černovice niso bile cilj napadov. Prijatelje, s katerimi je v stiku, ima Schlamp tudi na vzhodu Ukrajine, recimo v mestu Sumi. V tem mestu, ki leži 48 kilometrov od meje z Rusijo in 350 kilometrov vzhodno od Kijeva, je med poskusom evakuacije 8. marca življenje izgubilo najmanj 21 ljudi, poročajo BBC, spletni The Guardian, CNN in Radio Free Europe. 

Alexandra Schlampa je ruski napad na njegovo domovino presenetil, saj je bil prepričan, da se bo konflikt razrešil z diplomacijo. Četudi se ukrajinska vojska s pomočjo mednarodnih prostovoljcev in zahodnega orožja zaenkrat uspešno upira ruski vojski, Schlamp pravi, da je ključno vprašanje, kaj bo v prihodnje spričo tega upiranja storila vojaško mnogo močnejša Rusija. 

Pomoč iz Avstrije, tudi iz Koroške in Celovca, je že prispela  v Černovice. V prvi pošiljki iz Celovca so bila predvsem živila z dolgim rokom uporabe, higienske potrebščine, spalne vreče in vzmetnice. Zbirno mesto na celovškem  sejmišču je zdaj zaprto, dobrine oziroma pomoč za Ukrajino trenutno poleg ostalih organizacij zbira koroška Caritas. Alexander Schlamp pravi, da nujno potrebujejo predvsem hrano in zdravila.