NSKS in KKZ sta letošnjo Einspielerjevo nagrado namenila dolgoletnemu avstrijskemu politiku Neisserju.
V življenju vsakega človeka so važne tri stvari: da imamo srečno družino, da imamo dobre sosede in da imamo dobre prijatelje. Heinrich Neisser je tak prijatelj, ne samo začasni prijatelj. Dokazoval nam je to skozi dolga leta s svojim publicističnim delom, s svojim delom kot parlamentarec in profesor ter s svojim delom v raznih vladah, deloma tudi kot minister. Poznamo in cenimo ga predvsem zaradi njegovega sodelovanja pri predlogih za avstrijski zakon o narodnih skupnostih in zaradi njegovega javnega zavzemanja za pravice narodnih skupnosti in za pravice koroških Slovencev. Sodeloval je tudi na raznih znanstvenih konferencah v Tinjah, zadnje čase tudi tukaj v Celovcu, in njegovi prispevki izhajajo v redakciji Martina Pandla tudi v knjižni obliki.
lavdator Zdravko Inzko
Celovec Heinrich Neisser, rojen leta 1936, je študiral v času, ko so bila na sporedu pogajanja o državni pogodbi. Preko državne pogodbe se je seznanil tudi z vprašanjem manjšinske zaščite. S slovenščino pa je prišel v stik že kot otrok, saj je bil njegov ded po materini strani Slovenec iz Celja, ki naj bi v krogu svoje družine pogostokrat govoril tudi v slovenskem jeziku.
Kot pravnik in znanstvenik se je Neisser osredotočil na ustavna in mednarodnopravna vprašanja, ki so ga zaposlovala tudi v politiki. Od leta 1975 do 1987 ter od leta 1989 do 1999 je bil državnozborski poslanec ter med drugim klubski predsednik Avstrijske ljudske stranke (1990-1994), med letoma 1994 in 1999 pa 2. predsednik avstrijskega parlamenta. Od leta 1987 do 1989 je bil tudi član avstrijske vlade: kot minister je bil pristojen za vprašanje federalizma in za reformo uprave, prav tako pa je igral pomembno vlogo pri novelizaciji manjšinskošolskega zakona leta 1988, za katero je glasoval tudi tedanji poslanec Zelenih ter predsednik Koroške enotne liste (KEL) Karel Smolle.
»Karla Smolleja zelo spoštujem«
V Tinjah je Neisser prvič predaval leta 2007 na temo skupna Evropa. Sledile so (po zaslugi Martina Pandla) še druge zanimive prireditve, pri katerih se je Neisser izkazal kot velik prijatelj narodnih manjšin. Stiki med Neisserjem in Smollejem pa so se poglobili zlasti še v okviru Centra avstrijskih narodnih skupnosti (CAN), do katerega je prišlo po zaslugi njegovega prvega predsednika Smolleja. Znano je, da je bil ravno CAN tista ustanova, ki se je sistematično posvečala reformi zakona o narodnih skupnostih. Med strokovnjaki, ki so pri tem sodelovali, je bil tudi Neisser. V pogovoru z Novicami se je z zadoščenjem spominjal sodelovanja s CAN in Smollejem. Poudaril je: »Karla Smolleja zelo spoštujem in sva prijateljsko povezana.«
Avstrijska vlada naj bi dala pobudo za temeljno manjšinsko zaščito na evropski ravni. Vprašanja narodnih skupnosti so velik izziv za Evropo.
Heinrich Neisser
V pogovoru z Novicami je Neisser prav tako poudaril, da naj bi Avstrija dala pobudo za evropsko manjšinsko zaščito, sploh še sedaj, ko predseduje EU. Že v zahvalni besedi ob prejemu Einspielerjeve nagrade (NSKS in KKZ jo podeljujeta osebnostim iz večinskega naroda, ki so si pridobile izredne zasluge za slovensko narodno skupnost) pa je opozoril na nevarnost naciona-lizma in egoizma, ki zaznamuje trenutni razvoj v Evropi in po svetu.
»Okrepiti Forum za dialog«
Glede Koroške je Neisser prepričan, da so se razmere po zaslugi »pametne politike deželnega glavarja Kaiserja« pomirile, hkrati pa je obžaloval, da je koroška ÖVP »razredčila« določila glede koroških Slovencev v novi deželni ustavi. Hkrati bi si dolgoletni politik za Koroško želel, da bi se okrepil Forum za dialog.