Rožek Simbol trške občine Rožek z bogato  zgodovino ter s pestro sedanjostjo je rožeški grad. Prvi grad  na griču, katerega ostanki so danes del rožeškega živalskega vrta, je v 12. stoletju dal postaviti Rudolf von Ras. Leta 1772 je Franz Xaver Wolfgang Orsini-Rosenberg dal zgraditi v bližini Drave nov grad, ki je stari grad na griču zamenjal za nov grajski sedež. Od leta 1831 dalje je rožeški grad v lasti rodbine Liechtenstein. Danes je grad s prostornim in privlačnim vrtom v lasti princa Stefana Liechtensteina, medtem ko je njegov brat Emanuel lastnik živalskega vrta, poleg tega pa predseduje Turističnemu društvu Rožek.

Princ Stefan Liechtenstein, rojen leta 1961 v Celovcu, kjer je tudi maturiral  (gimnazija Lorenz, hkrati prvi sedež Slovenske gimnazije) in nato študiral ekonomijo na innsbruški univerzi, ni samo izkušen in visoko kvalificiran gospodarstvenik ter kot takšen skrben in vesten upravitelj rožeškega gradu. Njega zelo odlikuje tudi smisel in prizadevanje za javni blagor. 

Deset let, od marca 2007 pa do julija 2017, je v Berlinu zastopal  državo Liechtenstein kot veleposlanik, od decembra 2017 pa jo zastopa kot veleposlanik pri Svetem sedežu v Vatikanu. Poleg tega je skupaj z ženo Florentino v Berlinu ustanovil ustanovo »Liechtenstein Languages«, ki na izredno zanimiv (in uspešen) način posreduje jezikovne tečaje za pribežnike.

O njegovi odprtosti in socialnem čutu, prav tako pa o njegovem prizadevanju za lepši Rožek, smo se prepričali, ko je na posredovanje Karin Lesjak povabil rožeškega  občinskega odbornika Mirka Oražeja (Rožeška lista-RL) in predstavnika tednika Novice v svoj grad na pogovor. Takoj si čutil, da je njegovo krščansko prepričanje odkrito in pristno in da prihaja iz globokega srca. Zelo ga bolijo razmere v svetovni Cerkvi. »Treba je stvari dati na mizo. To je gotovo boleč proces. Še huje pa je, če se zamolčijo,« poudarja veleposlanik države Liechtenstein v Vatikanu v pogovoru z Novicami. Stefan Liechtenstein zelo ceni papeža Frančiška in je prepričan, da bo šel razvoj v svetovni Cerkvi v pravilno smer. Zelo odprt je tudi do slovenske narodne skupnosti in Slovenije. Sicer pa je bil povod  za obisk pri njem njegova napoved, da želi rožeški grad in grajski vrt še bolj odpreti – grajski vrt, ki ga je leta 1910 njegov praded dal urediti po angleškem sistemu (prej je bil vrt urejen po francoskem načinu) in na katerem je bilo takrat celo teniško igrišče. 

Že lani je dal odstraniti gozd in tako poskrbel za čudovit razgled na grad. V pogovori za Novice je lastnik rožeškega gradu poudaril: »Moj vodilni motiv je: odprtost naj pride povsod jasno do izraza, tako v grajskem vrtu kot tudi v gradu samem. Želim, da bi se ta kraj poživil in da bi se obiskovalci dobro počutili.« Grad z grajskim vrtom naj ne bo muzej, poudarja 

veleposlanik Stefan Liechtenstein, temveč naj bo nudil poleg grajske kavarne tudi možnost za manjše prireditve ter čudovit ambient za poroke. Naročilo za obdelavo grajskega vrta je dobil znani vrtnarski arhitekt Josef Miller-Aichholz, ki je doraščal v Vetrinju in živi v Franciji. Poleg tega pa je veleposlanik Stefan Liechtenstein pooblastil znanega rožeškega in na Dunaju živečega kiparja Ulricha Mertla (izhaja iz Prangarjeve rod-bine v Zmotičah), da naredi sodobna (umetniška) vrata na grajski vrt. Gre za naročilo, ki bo zanesljivo zbudilo veliko pozornost in predstavljalo edini kontrapunkt h grajskemu vrtu.

Odprtje bo v soboto, 11. maja, ob 15:00