Zobozdravnik Klemen Lesnik: »S trdim delom sem si pridobil zaupanje«

Ko stopimo v zobozdravstveno ordinacijo Klemena Lesnika v Železni Kapli, v poslopju blizu občinskega urada, v oči pade napis Herzlich willkommen/Dobrodošli. Tudi tabla pred vhodom z odpiralnimi časi je oblikovana zgledno v slovenskem in nemškem jeziku. »Železna Kapla, ta regija je dvojezična. Sledim samo potrebam pacientov,« pove zobozdravnik Klemen Lesnik. Kot priseljenec ni čutil, da bi to lahko bil problem. »Kot zdravnik hočem delovati tudi povezovalno. Uporaba enega ali drugega jezika se ob delu zgodi zelo spontano. Pacient je vedno pozdravljen v slovenskem in nemškem jeziku, potem pa vidim, kaj pride nazaj,« se nasmehne Lesnik, ki ima štiri sestre in enega brata.

Lesnik se je rodil v Vrsnu pri Kobaridu, rojstni vasi Simona Gregorčiča. Po osnovni šoli je obiskoval klasično gimnazijo v Ljubljani. Najprej so ga mikale družboslovne smeri, a »sestra me je prepričala, da naj študiram kaj bolj pametnega. V družini sem veljal za nekoga, ki je  znal tehnično kaj ustvariti, tudi ocene v gimnaziji so bile v redu,« pripoveduje Lesnik.  Po zaključku šestletnega študija dentalne medicine v Ljubljani je nekaj časa delal na Štajerskem. Z ženo Katarino sta se leta 2020 odločila za selitev v Celovec. Klemen Lesnik se je najprej zaposlil pri zdravstveni zavarovalnici v Celovcu, žena pa na ginekologiji v deželni bolnišnici. Potem ko je izvedel, da se v Železni Kapli poslavlja zobozdravnik dr. Dalmatiner, je Lesnik tam leta 2021 prevzel ordinacijo v prostorih nad Posojilnico. »Na neki točki sem ocenil, da imam mogoče perspektivo drugje kot v Sloveniji. Bil je pač tak občutek. Tudi partnerki je bilo delovno okolje bolj všeč. Nisem pa želel iti predaleč, saj nama je stik z družinama doma pomemben,« pravi Lesnik, ki z ženo in otrokoma Jakobom in Evo živi v Celovcu. 

Kakšne so razlike v zdravstvenih sistemih? Lesnik: »Zdravnik ima v Avstriji več osebne svobode, tudi finančne. V Avstriji sistem bazira na zdravnikih, koncesijah in privatnih ambulantah. V Sloveniji pa bolj na zobozdravstvenih domovih, kjer je zobozdravnik samo delavec. S tem se ubija konkurenca v Sloveniji in pacienti dobijo manj.« Zavarovalnice v Avstriji plačajo osnovne preglede in slikovno diagnostiko, pri terapijah, na primer protetične storitve, implantate, čiščenje pa krijejo le določen odstotek. Ker zavarovalnice niso sledile podražitvi v zadnjih letih, je nastalo odstopanje, doplačila so se zvišala. Kam se po mnenju Lesnika razvija dentalna medicina? »Najbolj pomembna je preventiva, da se hitro prepozna začetke bolezni in ukrepa. Natančnost dela z digitalizacijo izredno raste, odtisi so bolj pogosto digitalni, kar je dosti bolj natančno.« Kolikokrat  naj obiščemo zobozdravnika? Kaj pa pacienti s strahom? »Če pride pacient s strahom, mu dam čimveč kontrole nad dogajanjem, časa za razlage in pavze. Ti strahovi se vračajo v otroštvo. To so travme, kar ne gre podcenjevati. Svetujem dvakrat na leto pregled in opravljanje ustne higiene.« Lesnik priporoča, da si dvakrat na dan čistimo zobe, enkrat zelo natančno. Dobre so električne zobne ščetke in priporoča zobno pasto z fluoridom: »Je pa odvisno od pacienta in prehrane, vsak človek je individualen.«

Lesnik v ordinaciji, ki je dostopna brez barier, zaposluje še tri asistentke in čistilko, zaradi povečanega števila pacientov pa bo zaposlil še eno asistentko. Lani je ordinacijo obiskalo 1600 različnih pacientov. Pravi, da so ga ljudje v Železni Kapli sprejeli zelo dobro: »Kar hitro sem si pridobil precej zaupanja, s trdim in natančnim delom.« Največ pacientov je iz Železne Kaple, pa tudi veliko iz Celovca in Velikovca. 

Lesnik pravi, da je v kraju zaznal ogromno kulture in umetnosti. »Zame osebno nenavadno, v Sloveniji tega nisem tako doživel. Gotovo je stimulans za to stičišče dveh kultur in jezikov.« V pogovoru z Willijem Ošino je nastala ideja, da bi dvakrat v letu bila v ordinaciji razstava. Otvoritev galerije »ZobART« je bila 29. aprila, fotografije Paula Landerla si lahko ogledate tudi, če vas ne boli zob. Klemen Lesnik: »Izvedel sem, da bi si marsikateri umetnik želel prikazati svoja dela. Želim si, da bi bil to prostor, ki bi povezoval zdravje in kulturo ter ljudi, da bi ljudje prepoznali naše delo, da skupaj rastemo, oni z nami in mi z njimi.«