Z voljo vseh v vasi do table

2.7.2026 Svinča vas Zinsdorf Tomaž Verdev

Med 200 in 250 oseb se je v petek, 26. junija, zbralo na slovesni predaji dvojezičnega krajevnega napisa in hkrati na prireditvi Kulturnega tandema pri ateljeju Nika Sturma v Svinči vasi, edinstveni enklavi slovenstva na Celovškem polju. Skozi prireditev je dvojezično vodila Monika Novak-Sabotnik, za glasbo so poskrbeli gostje SPD Danica iz Šentprimoža, učenke in učenci Glasbene šole Uda Jürgensa, Slovenske glasbene šole dežele Koroške, pa tudi Richi Klammer & UVOS.

Na programu je bila tudi predstavitev Nika Sturma s strani umetnostnega zgodovinarja in kustosa Romana Grabnerja iz Gradca, pogovor s pričo časa in domačinko Katjo Sturm-Schnabl, branje pesmi Stanka Wakouniga, pa tudi literarnih impresij o Celovškem polju Bojana-Ilije Schnabla.

Kot je uvodoma poudaril župan Štalenske gore Andreas Scherwitzl, ki je na prireditvi zastopal deželnega glavarja Daniela Fellnerja, je Svinča vas dvojezični krajevni napis dobila po tem, ko so se zanj izrekli prav vsi prebivalci vasi in je njihovo zahtevo na glasovanju odobril občinski svet. Medtem ko je svoje sosede o upravičenosti prvega dvojezičnega napisa v nekdanji glasovalni coni B prepričal Marjan Sturm, se je Scherwitzl potrudil za soglasje občinskih svetnikov, in to vseh v občinskem svetu zastopanih frakcij. Dodatno je za utemeljitev dvojezičnega krajevnega napisa s predavanjem o bogati slovenski dediščini v občini Štalenska gora lani novembra poskrbel zgodovinar Wilhelm Wadl.

Svinča vas si je z enotnostjo izborila dvojezičen napis

Katja Sturm-Schnabl, ki je bila v otroštvu od Tomana, kakor se po domače reče Sturmovi domačiji, 14. aprila 1942 pregnana v Nemčijo, je v pogovoru z Moniko Novak-Sabotnik med drugim povedala: »Po vojni sem v Celovcu obiskovala humanistično gimnazijo, šolska leta so bila zame mučna predvsem zaradi tega, ker sem pač Slovenka. Izpolniti je bilo treba formular in sem pod rubriko »Materinščina« navedla slovenščina. Ko sem oddala formular, me je učitelj poklical in dejal, ´Sturm, zakaj pri materinščini stoji slovenščina?`Ni govoril glasno, morda si pri tem ni nič slabega mislil, mene pa je na smrt prizadelo. Nisem vedela, zakaj sem Slovenka, ampak samo, da sem pač Slovenka. Zdi sem mi, da je moja zgodba in zgodba moje družine, o kateri pričujem v šolah, pomembna za družbo, za življenje vseh, ki tu živimo. Želim si, da bi vse ostalo tako, kakor je sedaj, kajti zdaj je pravzaprav zelo optimalno vzdušje v tej vasi, tukaj se lahko slovensko govori. Nikoli nisem nikomur dovolila, da bi samoumevnost uporabe moje materinščine postavljal pod vprašaj.«