Z avtobusom so šli na Škofjeloški pasijon

V nedeljo, 22. marca, so Krščanska kulturna zveza, Dom v Tinjah in Nedelja organizirali ogled Škofjeloškega pasijona, ki je od leta 2016 na seznamu nesnovne kulturne dediščine UNESCO
En od 20 prizorov z letošnjega Škofjeloškega pasijona. Zadjnič so ga uprizorili pred 11 leti.

Iz Dobrle vasi preko Pliberka, Celovca, Kožentavre, Bistrice v Rožu in Šentjakoba je avtobus podjetja Sienčnik pobral 62 ljudi, ki so se večinoma prvič napotili na Škofjeloški pasijon. 

Z avtobusom se je peljalo 62 ljudi iz Roža, Podjune in z Zilje.

Več kot 300 let stara baročna dramska igra se odvija po starodavnih ulicah in trgih Škofje Loke. Besedilo patra Romualda je najstarejše ohranjeno dramsko besedilo, zapisano v slovenskem jeziku, in je najstarejša evropska režijska knjiga. Na štirih prizoriščih so postavljeni statični odri. Pred njimi je rezerviran prazen prostor za prenosne odre, ki jih nosijo nosači ali pa jih vlečejo konji, za jezdece in za tiste nastopajoče, ki pridejo peš. Na vsakem prizorišču se odigra uprizoritev v celoti. Škofjeloški pasijon se še danes tako kot v preteklosti odvija na procesijski način. Igralci in igralke torej opravijo krožno pot skozi mestno jedro in vmes na vseh štirih prizoriščih pred gledalci odigrajo 20 prizorov. Posebnost letošnje uprizoritve Škofjeloškega pasijona v režiji argentinskega Slovenca Marcela Brule je vrnitev k izvirnemu jeziku z vplivi lokalnega narečja. Pri eni predstavi sodeluje pri prizorih okoli 1000 prostovoljcev, skupaj pa jih je 1200, ker se izmenjujejo med termini. Dodatnih 250 ljudi skrbi za kostume, red in tehniko. Jezusa igra 13 igralcev, ki se pojavljajo v različnih prizorih. V pasijonskih prizorih nastopa 40 konj in en sam osel. Na poti nazaj je bilo v avtobusu slišati navdušenje nad prikazanim in hvaležnost organizatorjem, saj kakor je bilo slišati, si drugače verjetno nikoli ne bi šli ogledat Škofjeloškega pasijona.

Pri eni predstavi sodeluje okoli 1000 prostovoljcev.
Ludvik Karničar (76)
Železna KaplaEisenkappel

V Železni Kapli sem kupil hišo, nisem se pa še čisto preselil. Malo še manjka. S tremi nogami sem v Železni Kapli, z eno pa še v Gradcu. Na Škofjeloški pasijon sem letos šel prvič, prej se nikoli ni izšlo. Zelo mi je bilo všeč, samo malo dolgo se mi je zdelo na začetku. Bolj si poslušal s srcem, ker je uprizoritev v starinskem jeziku. Zelo sem bil zadovoljen in vesel, da sem to končno videl. 

Johanna Kanzian (76)
RožekRosegg

Preko Novic in radia sem izvedela, da organizirajo ogled Škofjeloškega pasijona. Moja prijateljica Ani Melinc je rojena v Škofji Loki in sedaj živi na Reki pri Šentjakobu. Ona me je animirala, da sva šli. Zelo sem vesela, da so organizirali avtobus in vstopnice, drugače verjetno nikoli ne bi šla. Neverjetno je, kako dobro so igralci in igralke to igro uprizorili. Bil je užitek.

Iz rubrike Po Koroškem preberite tudi