Spominska hoja tokrat za saboterje železniških povezav

Njihova imena so bila Michael Essmann, Ludwig Höfernig, Josef Kuchler, Peter Schlömmer, Josef Straubinger, Andreas Waste, Max Zitter, Karl Zimmermann, Johann König in Richard Götzinger. Vse je na smrt z obglavljenjem zaradi veleizdaje in sabotaž železniških povezav, ki so bile ključne za delovanje nacističnega vojaškega stroja,  v Celovcu 25. aprila 1942 obsodil Roland Freisler, zloglasni sodnik Ljudskega sodišča v Berlinu. Skozi prireditev, ki se je pričela na dvorišču MMKK in se je sklenila s polaganjem rož pred stelo z imeni 47 žrtev nacističnega krivosodja  pred deželnim sodiščem, je vodila Mirjam Zwitter-Šlemic. Občinstvo so na dvorišču MMKK pozdravili Alexander Petritz, predsednik MKK, deželni svetnik Peter Reichmann, celovški župan Christian Scheider in Traude Kogoj, vodja oddelka Diversity & Inclusion pri Avstrijskih železnicah. Govornica na dvorišču je bila Claudia Brunner s Centra za raziskave in izobraževanje o miru na Univerzi Celovec.

Sledila je spominska hoja skozi mesto, na čelu katere so bili za transparentom študentke in študenti profesorice Nadje Danglmaier. Pred Deželnim sodiščem je njegov predsednik Manfred Herrnhofer dejal, da je bila reakcija na njegovo napoved za »uveljavitev drugega deželnega jezika v pravu«, popoln shitstorm na asocialnih mrežah. Navzoče je pozval k državljanskemu pogumu in napovedal obisk ekipe deželnega sodišča pri Peršmanu. Obglavljenim je namenil citat Ericha Frieda: »Za svet ste bili samo nekdo, a za nekoga ste bili ves svet.« Navzoče sta pozdravila tudi župan Šentvida ob Glini Martin Kulmer in občinski svetnik iz Leobna Werner Murgg. Biografije obglavljenih saboterjev je predstavil Stefan Regenfelder, vodja Mestnega muzeja Šentvid. Citiral je pismo oglavljenega Ludwiga Höferniga sinu Hermannu: »Ljubi Hermann, ni se ti treba sramovati očeta. Nič nisem zagrešil. Ko boš večji, boš morda razumel, kako je moglo tako priti. Želim si samo, da bi se pridno učil, da bi kaj znal, ko odrasteš. Tega, kar znaš, ti nihče več ne vzame. Ati se ne vrne več, zdaj ti bo kruh služila mama.«