Spominska hoja za žrtve nacizma v Celovcu

Memorial Kärnten-Koroška, MKK, platforma proti oživljanju nacizma, fašizma, rasizma in antisemitizma, že od leta 2008 prireja spominsko hojo od celovškega gradu/Burg do deželnega sodišča za 47 žena in mož, ki so svoj upor proti nacističnemu nasilju plačali z življenjem. MKK je leta 2013 pri deželnem sodišču, kjer so bili obsojeni na smrt, odkril dvojezično spominsko stelo z njihovimi imeni, v dvorišču celovškega gradu/Burg, kjer je od 1938 do 1945 bil sedež gestapa za Koroško, Vzhodno Tirol­sko in zasedeno Gorenjsko, pa je dežela Koroška na pobudo MKK leta 2015 odkrila dvojezično spominsko ploščo. 
Levo: Hoja 2025. Desno: Sonja Kölich je spregovorila o letošnji hoji

Spominska hoja 2026 za žrtve nacističnega nasilja bo v petek, 24. aprila, s pričetkom ob 16. uri na dvorišču celovškega gradu, Burggasse 8. Med drugim bo spregovorila vodja mirovnega inštituta za raziskave in izobraževanje na celovški univerzi Claudia Brunner. Udeležence hoje bo pri deželnem sodišču sprejel predsed­nik Manfred Herrenhofer.

Sonja Kölich, vnukinja ene od žrtev in pri MKK pristojna za odnose z javnostmi, je povedala več o letošnjem težišču hoje.

Komu je  spominska hoja letos posvečena?

SONJA Kölich: Letošnja spominska hoja je namenjena desetim železničarjem, ki jih je zaradi sabotaže in veleizdaje rajhovsko vojno sodišče 25. aprila 1942 na celovškem deželnem sodišču obsodilo na smrt. Ob­glav­ljeni so bili 30. junija 1942 na Dunaju. Sedem obsojenih želez­ničarjev je bilo iz Šentvida ob Glini in okolice, dva iz Leobna, eden pa iz Brucka ob Muri.

Imena teh desetih železničarjev so vklesana v stelo MKK pred deželnim sodiščem v Celovcu. Kako pa so v Šentvidu, Leobnu in Brucku sprejeli vest, da so te žrtve letos v središču spomina?

MKK se je povezal s pristojnimi osebami v občinah, povsod je odmev bil dober. Šentviški župan Martin Kulmer je takoj potrdil svoje sodelovanje in bo tudi spregovoril. Leobenska županja sicer ne more biti osebno navzoča, jo bo pa zastopal eden od mestnih svet­nikov, iz Brucka pa verjetno ne bo nikogar. Povabili smo tudi avstrijske zvezne železnice, da se poklonijo spominu obglavljenih sotovarišev. Železnico bo zastopala zgodovinarka Traude Kogoj, vodja oddelka za vključevanje. Veseli pa smo, da bo osrednji govornik pred deželnim sodiščem Stefan Regenfelder, ravnatelj šentviškega mestnega muzeja in potomec žrtve nacizma. On bo pred deželnim sodiščem osvetlil osebne, časovne in politične okoliščine obglavljenih železničarjev.

Iz rubrike Po Koroškem preberite tudi