Deželni konzervator Živkovič: Spomenik povrniti v stanje iz leta 1937

Po besedah Gorazda Živkoviča je spomenik obmejnih bojev 1918-1920 nujno potreben obnove. Lastnik spomenika, s katerim se močno identificirajo koroški brambovci, je občina Šentjakob. Ko je postalo jasno, da je spomenik potreben obnove, je prišlo poleti na občini do sestanka deželnega konservatorja, brambovcev, predstavnikov Kulturnega oddelka dežele Koroške, a tudi društva Spunij se, ki si prizadeva za kontekstualizacjo leta 1937 postavljenega spomenika.  Živkovič je občini svetoval, da naj v obnovo vključi tudi deželo Koroško, »ker je s pomočjo dežele laže najti rešitev, ki bo današnjemu človeku primerna in urejena na višji ravni«. Občina je upoštevala priporočila dežele Koroške, tako da so skušali pri prvem razgovoru priti do rešitve, ki bi vsem ustrezala. Na vprašanje, kaj si želijo brambovci, odgovarja Živkovič, da so ti »zelo konservativni, ne želijo nobene spremembe, samo sanacijo objekta takšnega, kot je danes«.

Gorazd Živkovič: Spomenik se danes prezentira v deloma drugi obliki, kot je bil zgrajen leta 1937. Tedaj so bila imena umrlih obrambnih borcev na obeh stranskih stenah spomenika, nato pa so bile spomeniku naknadno dodane štiri lesene table, na katerih so imena padlih. Gre za dve leseni tabli, ki sta bili postavljeni med leti 1941 in 1944, in za dve tabli iz leta 1960, na katerih pa niso omenjeni padli, temveč preživeli vojaki. Med temi so tudi štiri poznejši nacionalsocialisti, tako da je nastavitev teh tabel zelo problematična. To se je potrdilo, ko smo pretekli teden na zadnji strani ene od lesenih tabel našli izporočni listek, da je bila ta tabla z Dunaja poslana 15. oktobra 1941. Se pravi, da sta ti dve notranji leseni tabli devocionaliji iz časa nacionalsocializma in po avstrijskem pravu ne smeta ostati v javnem prostoru. Občini sem priporočil, da zberemo vse stroške za obnovo spomenika, se pravi za streho, za restavriranje poškodovanih originalnih imen na stenah in za sanacijo stopnic, ki vodijo do spomenika. To naj bi bila podlaga za obnovo, pa tudi vrnitev spomenika v prvotno stanje iz leta 1937. S tem restavratorskim ciljem soglaša Kulturni odelek dežele, Koroški muzej, društvo Spunij se, pa tudi Urad za spomeniško varstvo.

Te table je občina po tem, ko smo naredili izvid, spet obesila in so še vedno na licu mesta. Moje priporočilo je, da te štiri table in še ena dodatna tablica, ki tudi prvotno ni bila na spomeniku, pridejo v depo Koroškega muzeja. 

Morda je na teh lesenih tablah omenjenih več imen padlih, to se bo preverjalo. To bi pomenilo, da so med 1937 in 1941 ugotovili, da so enega in drugega pozabili. Originalni napis na steni se glasi »Für ein freies Kärnten fanden den Heldentot im Rosentale«. Napis na lesenih tablah iz leta 1941 pa pravi, da so padli za nemško Koroško.

Streha je že v skrajno slabem stanju, to se pravi, po moji strokovni logiki se mora to zgoditi najkasneje naslednje leto.

To je v pristojnosti občine.