Spomenik brambovcem v fokusu dveh prireditev

Na informacijski večer o načrtovani sanaciji spomenika v Šentjakobu je v torek, 14. aprila, najprej vabilo društvo Denkamol/Spunij se.
Stranske table na spomeniku v Šentjakobu.

Prireditev v Kulturnem domu je moderiral zgodovinar Reinhold Gärtner iz Innsbrucka. Ta je dejal, da napis na spomeniku »Für ein deutsches Kärnten ...« sugerira neobstoječo homogenost , ki ne ustreza realnosti, poleg tega pa da je to sporočilo izključujoče. Društvo Denkamol/Spunij sicer v tem letu načrtuje izdajo spominske brošure o 32 civilnih žrtvah nacionalsocializma v občini Šentjakob, pa tudi postavitev spomenika za te žrtve z drevoredom na zemljišču fare. Spomenik brambovcem, padlim v obrambnih bojih 1918-1920, postavljen leta 1937, je v lasti občine Šentjakob. Dodatne table so bile na spomenik nameščene leta 1941 in 1960. Lansko leto je bila sprejeta odločitev o sanaciji spomenika, ki jo strokovno vodi Deželna konservatorska služba, denar zanjo prispevajo dežela, zveza in občina. »Naše društvo se zavzema za odstranitev kasneje nameščenih tabel z imeni brambovcev, ki so preživeli obrambne boje in so bili dokazano nacionalsocialisti. Njihova imena nimajo kaj iskati na spomeniku padlim v obrambnih bojih,« tako Silvia Jelinek, predsednica društva Denkamol/Spunij se. Društvo si tudi prizadeva, da bi ob koncu rekonstrukcije, ki se je že pričela in bo predvidoma trajala do jeseni, bila spomeniku dodana pojasnilna tabla. »O njenem besedilu se mora še občina uskladiti s Koroškim deželnim arhivom.«   

Na drugo informacijsko prireditev »Unser Denkmal gefährdet« so v petek, 17. aprila v Kulturni dom vabili šentjakobski brambovci, zbrani v pobudi »Abwehrkampf gegen Abriss des Denkmals in St. Jakob«. Vabilo je napovedovalo referate Franza Jordana, generalnega sekretarja Koroške zveze brambovcev, in zgodovinarja Marjan Sturma. Društvo Denkamol/Spunij se na prireditvi od brambovcev ni dobilo odgovora na večkrat zastavljeno vprašanje, zakaj imajo ti problem s snetjem tabel z imeni dokazanih nacionalsocialistov. Marjan Sturm je spregovoril o velikovškem skupnem, dvojezičnem spomeniku 420 padlim v obrambnih bojih kot uspešnem primeru spomenika, ki ne razdvaja, in navzoče pozval k samokritičnosti.

Iz rubrike Po Koroškem preberite tudi