Sabine Ladstätter (1968–2024): Prerana smrt v prihodnost usmerjene arheologinje

Ko je bil Peter Kaiser leta 2013 prvič izvoljen za deželnega glavarja, je dežela Koroška bistveno spremenila uradne spominske prireditve ob obletnici plebiscita. V času Haiderjeve vladavine so prevladovali še tradicionalni napadi na slovensko narodno skupnost in Slovenijo. Še na proslavi, preden se je ponoči smrtno ponesrečil, je žaljivo napadal Slovenijo in javno izrazil obžalovanje, da je slovenska Štajerska del slovenske države in ne avstrijske. S Petrom Kaiserjem pa je uradna prireditev postala dvojezična, pri kateri sodelujejo tudi slovenske skupine, in v prihodnost usmerjena, ob prizadevanju za enakopravnost drugega naroda v deželi.

To se je izkazalo tudi pri izbiri govornikov, pri kateri so upoštevali predvsem zastopnike mlade generacije. Tako je že na prvi proslavi pod Kaiserjem in v režiji šefice deželnega protokola Christiane Ogris iz Bilčovsa leta 2013 v imenu mladine prišla do besede tedanja učenka Slovenske gimnazije Lisa Sandrieser. Dve leti pozneje pa je dežela povabila Sabine Ladstätter, tedanjo ravnateljico Avstrijskega arheološkega inštituta in hčerko predsednika Zveze koroških brambovcev (Kärntner Abwehrkämpferbund) Fritza Schretterja.

Tudi njen govor ob obletnici plebiscita je bil povezovalen in v prihodnost usmerjen.  Poudarila je: »Spominjanje je pomembno, prav tako pa je pomembno, da se spominjanje upošteva v zgodovini v vsej velikodušnosti.« Nadalje je poudarila, da je »arheologija sedaj v stanju dokazati obstoj Slovanov na Koroškem«, kar so dolgo časa zanikali, nekateri pa to še danes zanikajo.  Na koncu svojega govora pa je postavila vprašanje: »Ali naj ne bi razumeli zgodovine kot skupnega fundamenta, na katerem lahko nastane nekaj novega?« Minuli ponedeljek je Sabine Ladstätter nepričakovano umrla – vse prerano, v komaj 55. letu starosti.