Predhodni zrelostni in diplomski izpiti na Višji šoli Št. Peter: Hrenova juha za zrelostni izpit 

Ne preveč sladek, a zelo okusen je brezalkoholni koktajl, s katerim postreže dijakinja VŠ Št. Peter Ema Husič. Ob poletnih temperaturah začetek junija pride osvežujoča pijača zelo prav. Dva tedna ob koncu četrtega letnika dijakinje in dijaki kuhajo in strežejo gostom. Vedno so največ trije v kuhinji in trije v strežbi, dokler vsi ne pridejo na vrsto. Na kosilo je običajno vabljena družina, včasih pa tudi drugi gostje.

»Upam, da ste vsi lačni,« slišimo ob pozdravu. Sledi še kratek nagovor ravnateljice šole Marije Olip. Nato dijaki prevzamejo vajeti in povabijo goste v jedilni prostor. Vstop v prostor pričara vonjave, ki dvigujejo pričakovanja. Hladna predjed, bulgur koktajl, je izvrstno začinjena in ima ravno pravšnjo kislost. Postrežena je v kozarcu za koktajle.

Tega dne strežeta Eva Kavčič in Anna Ulbing-Gröblacher. Za kuhinjo odgovarjata Larisa Tomšič in Luka Vidrih. Nenapovedan obisk v kuhinji ne zmoti dijakov, čeprav je čutiti rahlo nervozo. Ni čudno. Postopki v kuhinji in pri strežbi se ocenijo in so v petem razredu del ocene zrelostnega in diplomskega izpita. Ocenjevalno polo izpolnjuje učiteljica Andrea Amruš­Einspieler, ki mirno opazuje dogajanje. Pravi, da je že imela dijake, ki so brez napak opravili svoje delo. Dijaki se iz napak učijo, poudarja, zato pa naslednjič delajo druge, dodaja Amruš-Einspieler z nasmehom. V kuhinji dijake inštruira učiteljica Maria Roblek.

Medtem juha že stoji na mizi. Peneča hrenova juha, ki je bila med tremi na izbiro, je zvenela najbolj zanimivo. Okus hrena ni premočen. Prezentacija na krožniku z rezino šunke in tanko rezino kruha pa obuja spomine na veliko noč. Manjka le še pogača.

Glavna jed, svinjski file, ima popolno barvo, plašč iz medu in zelišč pa se ujema z mesom. Dijaki v kuhinji so zraven pripravili še pečene rezine polente in zelenjavo.

Na koncu pa sledi najtežja odločitev. Vse tri sladice zvenijo dobro. Po pogledu v kuhinjo pa naredijo vtis, da so iz vrhunske restavracije. To velja tudi za ostale jedi. Končna izbira pade na figovo tortico s čokoladno peno. Prvi grižljaj potrdi – prava odločitev.

Tudi ostali dve sladici, zamrznjena mokka in krema s penečim vinom ter jagodami v kozarcu najdeta svoje odjemalce med gosti. Krožniki in kozarci so prazni, vsi so videti zadovoljni.

Vsekakor velja, da je tisti, ki je prišel lačen, naredil vse prav. Kdor pa bo naslednje leto povabljen na predhodni zrelostni in diplomski  izpit, se resnično lahko že zdaj veseli.

Daniela Kersche, Sveče, prva z desne:  Kar dvakrat sem se letos udeležila kosila v Šentpetru. Prvič sem bila povabljena, ker moja hčerka letos maturira. Naša družina v Šentjakobu oddaja stanovanja. Tako da me je dijak Luka Vidrih, ki stanuje v našem stanovanju, še drugič povabil na kosilo. Dvakrat je bilo odlično. Vsa moja pričakovanja so bila uresničena. Zraven sem pripeljala svojo prijateljico.

Larisa Tomšič, dijakinja, v sredini slike: Na kosilo smo se pripravljali prva štiri leta v Šentpetru. Na koncu vse znanje združiš v en izpit. Osebno nisem bila preveč živčna, saj smo se dobro pripravili. Pred začetkom izpita ne vemo, kaj bomo kuhali. Kuhamo na višji stopnji. Čeprav verjetno ne bom ostala v gastronomiji, pa mislim, da mi bo prišlo pridobljeno znanje zelo prav. Že moja mama je obiskovala šolo. Mama je rekla, da je šola dobra, na koncu sem se odločila sama. Pestrost oz. raznolikost me je prepričala. Imamo od ekonomije do kuharstva in splošne izobrazbe v šoli vse pokrito. Peti letnik bo zagotovo izziv, ker nam še manjka nekaj snovi. Mislim pa, da mi bo uspelo.

Nataša Partl, učiteljica in strokovna predstojnica za gastronomijo na VŠ Št. Peter: Dijaki in dijakinje imajo od prvega do četrtega razreda pouk kuhanja in strežbe. V petem razredu teh dveh predmetov nimajo več, zato že na predhodnih zrelostnih izpitih v četrtem razredu dobijo ocene za ta predmeta. Po tretjem letniku morajo dijaki opraviti tudi trimesečno obvezno poklicno prakso. To lahko opravijo v Avstriji, imamo pa tudi partnerska podjetja v Nemčiji, Italiji in Sloveniji, saj je poklicna mobilnost izziv prihodnosti in je prav, da grejo malo v svet in se potem spet vrnejo. Podjetja vedo, da so naši dijaki dobro izobraženi. Nekateri dijaki gredo na prakso celo drugič, čeprav so obvezno obdobje prakse že opravili.