Namesto traktorjev v garaži stojijo čolni in avtodomi

Kmetije, ki proizvajajo mleko, so pod dvojnim pritiskom. Leto 2026 je presuho, saj je v povprečju za 30 odstotkov manj padavin. Cena, ki jo kmetje dobivajo od mlekarn, pa je padla za okoli 20 odstotkov – za navadno mleko s skoraj 56 centov v oktobru 2025 na 43 centov v aprilu 2026. Naprej pa število kmetov, ki prodajajo mleko mlekarnam in sirarnam, upada – leta 2025 jih je na Koroškem prenehalo 48, v celotni Avstriji pa kar 746. Tudi v Ledincah je znatno manj kmetij. V bivši občini Ledince je bilo 40 kmetov, ki so imeli živino doma, zdaj pa so samo še štirje, pravi Ressmann.

Za ekološko seneno mleko najvišje kakovosti je Štefan Ressmann jeseni 2025 dobil 73 centov, pripoveduje, zdaj pa približno osem centov manj. »Padli smo z visokega cenovnega nivoja nazaj. Tako visokih izplačil pred tem še nisem imel.« Kljub nižjim cenam pa ima Ressman enake, če ne celo višje stroške, zagotoviti mora isto higieno in kvaliteto mleka. Brez finančnih podpor Evropske unije kmetovanje ne bi bilo mogoče. Ressmann bi raje imel pravično ceno mleka, ki bi zrcalilo tudi visoko kvaliteto pridelka, zato pa manj podpor. »Če bi kot kmet dobil en evro za liter mleka, ne bi potreboval podpor Evropske unije.«

»Zame pa je suša večji problem kot nizka cena. Poseješ ječmen in druge poljščine, potem pa dežja ni.« Pravi, da je v Ledincah sicer bilo več snega oz. padavin kot v drugih predelih Koroške, zadnja dva meseca pa je zelo suho. Ressmann ima 100 velikih zavitih okroglih bal silaže v rezervi in je mislil, da teh količin ne bo porabil tako hitro. Letos pa mu bo ta rezerva prišla zelo prav. Suša v zadnjih letih postaja vse pogostejša in vpliva na pridelek krme. Zato so začeli sejati več lucerne, ki bolje prenaša sušne razmere. 

Kreditov Ressmann nima, tako da ga nižje cene ne prizadenejo tako močno. »Brez kreditov lažje spim. Če ima kdo visoke kredite, lahko nižje cene ogrožajo kmetijo. Potem moraš pa prodati površino.« Kmetija stoji na več ekonomskih stebrih. Kdor se z Baškega jezera pripelje do Tratnikove domačije, še pred hlevom vidi lesene nadstreške, ki jih daje Ressmann v najem. Tam so izven turistične sezone postavljeni avtodomi, počitniške prikolice in čolni z Baškega jezera. Pravi, da če so se zadnja leta s kolesi peljali mimo turisti, ga nobeden ni vprašal, ali ima pet litrov mleka ali če prodaja kako telico. Vprašali so ga, ali ima na voljo še kak prostor, kamor lahko spravijo avtodom in prikolice. Jeseni na kmetiji stiskajo jabolka in hruške, pasterizirajo sok, ga stekleničijo ali polnijo v bag in box embalažo. Poleti pa oddajajo tudi apartmaje turistom. 

Ressmann vodi kmetijo z ženo Marijo. Po smrti očeta leta 1991 jo je Ressmann prevzel, od leta 2005 vodi kmetijo na ekološki način. V hlevu stoji 40 glav živine, od tega 25 krav molznic. Ressmann ima različne pasme govedi, od lisastega goveda do pasme jersey. Letno proizvede okoli 150.000 litrov ekološkega senenega mleka. Od doma prodaja jabolčni sok in mleko. Ressmani obdelujejo 56 hektarjev kmetijskih površin, večinoma so to travniki. Paša traja od maja do pozne jeseni, pogosto do konca oktobra, živali pa se pasejo na zemljiščih v neposredni bližini domačije. Ressmann poudarja, da dobro počutje živali na paši ni le marketinški trik, temveč resničnost: krave se prosto gibljejo in pogosto prehodijo tudi več kilometrov. »Krave so raje na paši kot v hlevu,« pove Ressmann.

Delovni dan se za zakonca Ressmann začne ob pol šestih, saj že zgodaj pomolzeta krave. »Delo na kmetiji je lepo, vendar moraš biti priden. Bolezen ni predvidena,« pravi gospodar. Lani si je zlomil nogo, zato si je moral poiskati pomočnika. Na kmetiji mu je prej veliko pomagal tudi nečak Martin Lesjak, ki se je leta 2024 ponesrečil pri plezanju. Zakonca Ressmann sta oba stara 59 let. Kmetijo bo prevzel sin David. »Cena se bo že spet normalizirala. Bomo preživeli, kaj pa bomo, moramo. Moraš ostati optimističen,« zaključuje Ressmann.