Martin Kušej: »Koroški Slovenci so predolgo bili tiho«

Odlomke iz knjige »Hinter mir weiß«, ki je izšla leta 2022 v originalu v nemščini in v slovenskem prevodu Tine Mahkota »Za mano belina« iz leta 2025 sta brali Magda Kropiunig in Christine Lasta, vmes je pogovor z Martinom Kušejem vodil Aleksander Tolmaier. Zakaj je Kušej sploh šel med avtorje? »Pisanje je del mojega poklica kot reži­ser, pišem pogosto nove prizore in dialoge. Ideja za knjigo je prišla od prijateljice. Knjiga ni avtobiografija, je opis najpomembnejših gledaliških del, ki so močno prežeta z določenimi obdobji mojega življenja in dogodkih, ki so vplivali na moje umetniško delo.« Knjiga »Za mano belina« je razčlenjena na poglavja provokacija, identiteta, smrt, Avstrija, telo, jezik, ljubezen, svoboda, bog. Kušej v poglavju provokacija: »Sloves provokatorja, podivjanega bojevnika, uničevalca dram in oper me spremlja že vso kariero in ves čas je to tudi osnovni nesporazum. Marsikomu se to zdi nespoštljivo, dejansko pa je to ljubezenska izjava. Moje vrste ljubezenska izjava.« V poglavju identiteta piše Kušej med drugim: »Ta usrana slovenščina nam ni prinesla drugega kot nesrečo,« je govorila moja mama. Moja starša sta asimilacijo prignala tako daleč, da sta ignorirala vse, kar je bilo v naši družinski zgodovini slovenskega. Izkušnje vsakodnevne stigmatizacije so ju strle. (...) Že pri najbolj banalnem opredeljevanju sem se zaletel: ali sem bil Avstrijec? Kot majhen otrok v Globasnici sem govoril slovenščino, tako kot vsi okoli mene. Imel sem avstrijski potni list, nemščina je bila moj materni jezik. Kljub temu nisem sodil tja. Bil sem torej tudi koroški Slovenec in nisem imel pojma, kaj to pomeni.«

Gospa iz publike je vprašala Kušeja, kdaj bo spet insceniral v Avstriji: »V bistvu ne več, malo sem jezen zaradi dogajanja na Dunaju, a poglejmo, kaj še bo, nikoli ne smeš reči nikoli.« Pliberški mestni svetnik za kulturo Trampusch ga je povabil, da bi insceniral v Pliberku, Kušej ni kategorično odklonil. Kako lahko umetnost spremeni družbo? »To ni naša naloga, to je naloga politikov, ne umet­nikov. Lahko pa izkoristim sebe in svojo znanost. Postavim se tja z jasnim mnenjem, za tiste, ki tega mnenja v javnosti morda ne morejo povedati. Koroški Slovenci so skozi stoletja bili tiho in so se bali in premalo je takih, ki jasno povejo dejstva.«