
Glasoval sem »ne«. Deloma razumem kritike in nasprotnike vetrnih elektrarn. Jasno je, da gradnja vetrnih elektrarn posega v našo naravo. Dvomim tudi, da bodo vetrne elektrarne vodile k nižjim stroškom električne energije, saj nam bodo ponudniki energije še naprej veselo vlekli denar iz žepa. Seveda lahko trdimo, da hidroelektrarne na Koroškem trenutno proizvajajo dovolj čiste energije. Moramo se zavedati, da povpraševanje po energetskih virih nenehno raste. To se kaže tudi v načrtovanem gradbenem projektu elektrarne v dolini Mele (Mölltal), ki ni naletel le na odobravanje. Pomembno je, da razmišljamo naprej. Čista energija, vključno z vetrno, je ključni korak k varovanju okolja in našega planeta. Vsak korak stran od fosilnih goriv je korak k čisti prihodnosti.
Zavestno nisem šel volit, seveda pa sem zadevo politično zasledoval. Zakaj pa imamo politike, če za take malenkosti vprašajo ljudstvo? Če bi imeli v Avstriji neposredno demokracijo po vzoru referendumov v Švici, kjer vprašajo ljudi važne stvari, bi bilo to zame v redu. To ljudsko povpraševanje pa je le drago in ni zavezujoče. Zato se vprašam, kaj je smisel tega. Tudi nizka volilna udeležba me potrjujeje v tem, da za vsako malenkost ni treba vprašati ljudstva. Če kakšna stranka hoče kaj spremeniti, naj to vključi v volilni progam in naj se pusti izvoliti.
Glasoval sem proti vetrnicam, saj imamo še dosti drugih obnovljivih virov energije. V naših krajih bi lahko še bolj koristili vodno energijo in postavili majhne hidroelektrarne. Pa tudi fotovoltaiko bi lahko izgradili. Da bi pa npr. na Peci postavili velike vetrnice in s tem uničili naravo, pa nočem. Za postavitev bi potrebovali preveč dodatne infrastrukture kot npr. ceste, ki bi še bolj uničile naravo.
Glede na to, da je moje glavno prebivališče trenutno na Dunaju, se tega referenduma nisem udeležil. Vsekakor pa bi glasoval proti prepovedi vetrnih elektrarn, zato ker je znanstveno nesporno, da vetrni viri energije ključno prispevajo k omejevanju globalnega segrevanja. Nedavni koroški referendum je bil zavajajoč, saj je vprašanje o »varovanju narave« namerno skrivalo dejanske okoljske koristi vetrnic. V resnici nam ta rezultat jemlje dragoceno priložnost, da zmanjšamo izpuste toplogrednih plinov, prestrukturiramo energijski sistem na obnovljive vire ter s tem zaščitimo naravo in družbo pred mnogo hujšimi posledicami fosilnega izgorevanja.
Sem za vetrnice in za obnovljive vire energije. Kasneje sem opazila, da sem nasedla vprašanju, saj sem obrožila »da«, tako da so moj glas prišteli nasprotnikom vetrnic. Vprašanje bi moralo biti postavljeno tako, da tisti, ki je za vetrnice, glasuje »da«, tisti, ki je proti, pa »ne«.
Seveda sem prejšnjo nedeljo oddala svoj glas – sem namreč za vetrnice. Šokirana sem, da je na planinah in v gorskih območjih videti vse več luksuznih turističnih objektov, ki zame predstavljajo nepotreben poseg v naravo, ki koristi samo nekaterim. Poleg tega so seveda tudi dejavnik, ki se tiče pozidavanja tal. Prepričana sem, da brez obnovljivih virov ne moremo in da so vetrnice pomemben dejavnik v smer energetskega preobrata.
Glasovala sem »ne«, ker sem jasno proti prepovedi vetrnic. Diskusijo o vetrnicah sem malo zasledovala. Da bi se na vsakem vrhu postavile vetrnice, pa se tudi meni ne bi dopadlo. Večina Koroške tako ali tako ne pride v poštev za postavitev vetrnic. V moji okolici se je zelo malo govorilo o temi, druge teme so bolj pereče.
Glasoval sem proti vetrnicam. Veliko sem v naravi in videl sem, kako se gradijo te vetrnice in tudi ceste, ki vodijo k vetrnicam. Mislim, da to ni preveč dobro za naravo. Gradijo se ogromne ceste skozi gozdove in zaradi tega je potrebno ogromno betona. Pri gradnji se uniči precej narave in za betonirane površine ni zadosti kvalitetnih nadomestnih površin. Načeloma nisem proti vetrnicam, a ne pri nas, saj tudi nimamo toliko primernega vetra. Vetrnice itak že stojijo v Nižji Avstriji, morda bi jih raje tam postavili še več. Na Koroškem imamo veliko potenciala pri hidroelektrarnah, morda bi to lahko še bolje izkoristili z novimi energijami. Atomska energija ni alternativa. Škoda je, da se je debata o vetrnicah vodila preveč politično in da o tem diskutirajo in govorijo ljudje, ki ne preživijo veliko časa v naravi oz. na planinah!
Iz rubrike Po Koroškem preberite tudi