Društva želijo še več sodelovanja z mladimi

Osrednja tema je bila dolgoletno delovanje društev na avstrijskem Koroškem s poudarkom na 175-letnici Mohorjeve, katere delovanje je predstavil Karl Hren, ter 100-letnici tednika Nedelja. Tematska predavanja so se vrstila od sobote zjutraj pa vse do nedelje opoldne, za kulturno obogatitev pa je poskrbel Mešani pevski zbor Gorotan. Martin Kuchling iz Podjune, predsednik Prosvetnega društva Lipa in tajnik Krščanske kulturne zveze (KKZ), je dal vpogled v razvoj in delovanje Krščanske kulturne zveze, ki je bila ustanovljena leta 1953, ter Slovenske prosvetne zveze (1907). Kuchling je poudaril, da vsa društva sodelujejo z obema zvezama. »V času, ko se narodna skupnost vse bolj krči, nam je vse bolj jasno, da moramo združiti svoje moči na vseh področjih – to velja za politiko in za kulturo – in ideološka razhajanja so tem manj dopustna, saj vsi člani narodne skupnosti vse bolj jasno vidimo, da si tega ne moremo več privoščiti, ker škoduje skupno zastavljenim ciljem,« je povedal Kuchling. Vsi govorniki so namreč opozorili na upad rabe slovenščine. Kuchling je nadaljeval: »Ni merodajno, koliko prireditev kdo pripravi, temveč da se vsepovsod kaj dogaja in da se med seboj aktivno povezujemo.« Na okrogli mizi so spregovorili tudi predstavniki društev Alenka Weber iz Roža, Milena Čik-Pipp in Milka Kriegl z Zilje in Franc Opetnik iz Podjune. Milka Kriegl je leta 2023 prejela Tischlerjevo nagrado za angažma za ohranjanje ziljskega narečja, npr. s sodelovanjem pri evropskem projektu Lingua pod vodstvom Sabine Zwitter, v sklopu katerega zbirajo posnetke naravnih govorcev ziljskega narečja, da bi naredili aplikacijo za učenje. SPD Zila je leta 2023 izdalo trojezično kuharsko knjigo Bakreni lonec, letos pa bo v sodelovanju z inštitutom Urban Jarnik izdalo zemljevid domačih hišnih imen. Predsednica društva Kočna Alenka Weber je v svojem nagovoru poudarila pomen gradnje mostov z nemškogovorečim prebivalstvom, zastopanosti slovenščine v javnosti, npr. na uradih, kjer bi tudi v praksi morali omogočati korespondenco v slovenskem jeziku, ter potrebo po večji ponudbi za učenje slovenščine. Vsi govorci pa so dejali, da si v društvih želijo še bolj vpeti mlade.