Gregej Krištof in njegova soproga sta bila skoraj tri tedne v hišni karanteni. Z njim smo se pogovarjali o tem, kako poteka testiranje, kako sta ta čas preživela in kako kot plesni učitelj gleda na odpoved plesne sezone.

Zakaj ste morali v karanteno?

Gregej Krištof: Moja žena ima iz službenih razlogov enkrat na teden obvezno testiranje na koronavirus in pred približno tremi tedni je izvedela, da je pozitivna, kar je pomenilo da sem jaz bil kontaktna oseba kategorije »K1« in s tem imaš avtomatično odrejeno obvezno hišno karanteno. Kje se je okužila, nam ni znano.

Kaj so bili naslednji postopki?

Dva dni pozneje sem dobil SMS, da naj pridem na testiranje in šele šest dni po testu sem na lastno iniciativo poklical pristojne, kako je test izpadel. Šele osem dni po testu sem izvedel, da sem okužen tudi sam, zanimiv podatek je tudi, da sem imel Ct vrednost 28, kar pomeni, da si zelo nalezljiv. (Čim manjša je Ct vrednost, tem večja je predvidena količina nukleinske kisline virusa.) Takoj ko sem to izvedel, so nama karanteno podaljšali še za deset dni. Tako sem jaz bil 18 dni v karanteni, moja žena pa 19. Uredbe nam je pripeljala policija, enkrat celo ponoči. 

So bile glede upoštevanja karantene s strani policije tudi kontrole?

Direktnih kontrol ni bilo, opazil sem pa, da so se bolj pogosto vozili skozi vas in to ob različnih časih. 

Ste imeli simptome bolezni?

Nobenih simptomov nisem imel, ne problemov z dihanjem ali s pljuči. Žena je imela že znane simptome virusa, probleme z okusom in vonjem. Eden od mojih znancev je zaradi obolenja moral celo v bolnišnico. Ob tem bi rad priporočal poročilo Slavenke Drakulić, ki je v 30. številki revije »Mladina« napisala poročilo o tem, kako je ona komaj preživela korona virus, pričevanje, ki me je zastrašilo.

Izzivi v karanteni?

Hudo je, ker ne smeš v naravo. V uredbi o obvezni karanteni piše, da moraš ostati v hiši/stanovanju, še na teraso ne smeš. Izjema je le balkon, če ga imaš. Z živili naju je oskrboval moj brat Emil in soseda iz vasi, o tem, kar potrebujemo, smo se zmenili po telefonu. 

Kako ste ta čas preživljali?

Zame osebno to ni bil velik problem, ker sem že upokojen. Meni je bilo v bistvu všeč, vsak dan sem najmanj pet do šest ur bral, prijatelj me je oskrboval z aktualnimi časopisi, veliko časa sem preživljal v svojem arhivu. Malo sem pretiraval, ker sem delal dolgo v noč, malo se mi je spremenil dnevni ritem. 

Kaj svetujete ljudjem, ki so ali še bodo v karanteni?

Jaz sem užival, posebno branje mi daje veliko, imam tudi nekaj znancev, ki so že bili v karanteni in so mi to tudi potrdili. Priporočam, da se držijo vseh pravil in res ostanejo doma, brez obvezne hišne karantene tej bolezni ne bomo kos, kazni so pa tudi zelo visoke.

Kako je trenutno s plesom?

Plesa ni in glede tega sem tudi zelo pesimističen. Moja sreča je, da sem upokojen in mi plesnih tečajev ni treba več imeti. Če ne bomo dobili dobrega cepiva v bližnji prihodnosti, ne bo več družabnega plesa, ljudje so zastrašeni in si glede tega ne upajo veliko. Tudi v dobi po prvem »lockdownu« se ni veliko izboljšalo, saj poletje ni plesna sezona, predvsem ženskam ni všeč, ker se moški tako topijo (se smeji).

Po mojem mnenju pred letom 2023 ne bo nič s plesom, moj zadnji plesni tečaj je bil 12. marca, tako da sem na žalost nekaterim skupinam ostal še nekaj enot dolžan. Pred kratkim smo izvedeli o novem cepivu, ki, tako kaže, dobro učinkuje. Bomo videli, kaj bo iz tega.