Privatno nastavljene vzgojiteljice s Koroške so v Celovcu 29. marca s protestno hojo opozarjale na pomanjkanje kadra, na prevelike skupine in premajhne plače. Njihov protest je podprl krovni sindikat privatnih nastavljencev GPA.
Celovec Tokrat so se vzgojiteljice in vzgojitelji iz sindikata GPA zbrali v mestnem jarku (Stadtgraben), od koder so po govorih krenili proti sejmišču in mimo njega nadaljevali pot v Gabelsbergerstrasse, kjer je bil postanek na stopnišču stavbe, v kateri domuje tudi ZSO. Protestna hoja se je zaključila pred poslopjem GPA na Kolodvorski cesti.
Zadnjemu protestu se je pridružil tudi del vzgojiteljic na Koroškem, ki delajo v dvojezičnih vrtcih. Že pretekli teden so v Celovcu demostrirale vzgojiteljice iz koroške veje Younion, zveznega sindikata javnih uslužbencev. Te so podprle tudi protest kolegic iz privatnega sektorja, saj so pogoji dela in zahteve primerljive, če ne celo iste. Poleg že v uvodu omenjenega pomanjkanja kadra (pedagoginje in pedagogi zahtevajo več osebja), prevelikih skupin v vrtcih in majhnih plač zahtevajo vzgojiteljice tudi poenotenje plačil na zvezni ravni.
Kot je povedala Dimitriya Dimitrova Wutti iz dvojezičnega boroveljske skupine malčkov Jaz in ti, je nerazumljivo, da po eni strani pravimo, da so otroci njena prihodnost, po drugi strani pa nismo pripravljeni dostojno plačati ljudi, ki z našimi otroki preživijo pol dnevani več. Pravi, da je mogoče s številkami dokazati, da je za državo pametno, smiselno in koristno vlagati v izobrazbo mladih. Stanje pa je po njenih besedah tako, da se denar namesto v plače vzgojiteljic steka v razne supervizije. Poleg tega je nerazumljivo, zakaj bi vzgojiteljica na Koroškem za isto ali pa celo zahtevnejše delo (dvojezičlna pedagogika) dobila manj od kolegice iz Nižje Avstrije, zaradi česar se elementarne pedagoginje borijo za enotne in zvišane plače na zvezni ravni. Zaenkrat protesti vzgojiteljic na Koroškem potekajo po koncu delovnega časa. »Morda bi bilo pa bolj učinkovito, če bi kdaj zaprli ustanove in bi šle na cesto«, razmišlja Dimitrova Wutti.
Protestna hoja 29. marca gotovo ni bila zadnja.
